SDS v splošnem programu, objavljenem na spletni strani stranke, med središčnimi vrednotami poudari človekovo dostojanstvo, ki "pomeni, da vsakemu posamezniku, ne glede na raso, vero, spol, politično in socialno okolje ali kakršne koli druge razlike, pripadajo enake pravice, svoboščine, odgovornosti ter spoštovanje". Hkrati pa v stranki poudarjajo domoljubje kot pozitivno navezanost na domovino, njeno kulturo in zlasti jezik. Kultura ima po mnenju SDS-a v slovenski družbi poseben pomen, saj je igrala zgodovinsko vlogo pri aktiviranju nacionalne substance. "Kulturi priznavamo pomembno poroštvo pri demokratičnih, pravnih in socialnih temeljih, na katerih je ustanovljena slovenska država."

Pomemben del programa SDS-a sestavlja razumevanje vloge gospodarstva v družbi. V SDS-u zagovarjajo čim manj neposrednega državnega lastništva v gospodarstvu, saj po njihovem mnenju prepletenost politike in gospodarstva ustvarja ugodno okolje za razmah klientelizma. "Slovenski demokrati razumemo povečevanje konkurence v gospodarstvu tudi kot del demokratizacije naše družbe." Hkrati menijo, da je za hitro gospodarsko rast kapital treba osvoboditi ovir, ki zavirajo konkurenčnost.

Potrebe gospodarstva bi po mnenju SDS-a morale biti tudi v ospredju izobraževalnega sistema. "Struktura diplomantov se mora z večanjem deleža naravoslovja in tehnike bližati tistim iz visoko razvitih držav EU-ja in upoštevati potrebe gospodarstva," navajajo v programu. Obenem menijo, da je ena izmed ključnih nalog šolskega sistema ohranjanje nacionalne kulturne identitete, in se zavzemajo, da bi med ponudbo šol večjo vlogo igral zasebni sektor.

Glede zdravstva v SDS-u menijo, da Slovenija potrebuje pregleden sistem javne zdravstvene službe, ki bo temeljil na samostojnosti in osebni odgovornosti nosilcev zdravstvene dejavnosti. Obenem pa bi po njihovem mnenju država morala dopuščati, da organizacijsko manj zahtevne oblike javne zdravstvene službe opravljajo zasebniki na podlagi koncesije.

V razdelku o upravljanju države v SDS-u odklanjajo javno zadolževanje za pokrivanje tekočih proračunskih primankljajev. "Skrbno bomo ravnali z vsemi vidiki javnih financ, še posebej z javnofinančnimi odhodki," obljubljajo. Pri zagotavljanju notranje varnosti države sodelujeta policija in sodstvo, pomembno je višje zagovarjanje prometne varnosti in preprečevanje nedovoljenih migracij. Glede zunanje politike pa SDS v programu navaja, da "pozdravlja prizadevanja ZDA za širitev prostora miru, blagostanja in demokratičnih vrednot v svetu. SDS bo v okviru Evropske ljudske stranke poudarjala prednosti, ki izhajajo iz okrepljenega sodelovanja v transatlantski skupnosti, pri čemer bo konstruktivno prispevala k zbliževanju stališč med obema stranema Atlantika".

Kandidati v vseh volilnih enotah

SDS je kandidatno listo vložil v vseh osmih volilnih enotah. Janez Janša bo tradicionalno kandidiral v volilnem okraju s sedežem v Grosuplju, pa tudi v sosednjem okraju v Ivančni Gorici. Ministra Aleš Hojs in Anže Logar bosta kandidirala v Ljubljani, in sicer Hojs v volilnem okraju Vič - Rudnik 3, Logar pa v okraju Vič - Rudnik 4. Zvonko Černač bo kandidiral v domači Postojni. Na listi so med drugimi tudi državni sekretarji Žan Mahnič, Jelka Godec in Alenka Forte, ni pa, denimo, Boža Predaliča. Prav tako na kandidatni listi SDS-a ni ministrov za finance Andreja Širclja, za okolje Andreja Vizjaka, za kulturo Vaska Simonitija in ministrice za zamejce Helene Jaklitsch.

Zgodovina stranke

Predhodnici stranke SDS sta bili SDZ in SDSS, ki sta med letoma 1990 in 1992 sodelovali v koaliciji Demos. Janša je iz SDZ-ja leta 1992 prestopil v Pučnikov SDSS in ga leta 1993 nadomestil na predsedniškem položaju. Po razpadu koalicije Demos leta 1992 je mandatarstvo prevzel Janez Drnovšek (LDS), stranka SDSS je z njim v koaliciji vztrajala vse do marca 1994. SDZ je medtem razpadel na dve frakciji, demokratsko (DS) in narodno demokratsko (NDS). Leta 1994 sta se NDS in SDSS formalno združili. Leta 2003 so iz imena odstranili besedo 'Socialna' in postali Slovenska demokratska stranka. S tem so poudarili desno usmeritev in se distancirali od podobnoimenskega SD-ja.

Po aferi Depala vas in zamenjavi obrambnega ministra je stranka izstopila iz koalicije z LDS-om in začela daljše obdobje opozicijskega delovanja. Na oblast bi se skoraj vrnila leta 1996, ko so pomladne stranke zbrale 45 mandatov, a je zaradi prestopa poslanca SKD-ja Cirila Pucka ostala brez nje. Ko je leta 2000 Drnovška doletela nezaupnica, je mandatar postal Andrej Bajuk, v njegovi vladi pa je bil tudi SDSS. Vlada je bila na položaju le šest mesecev, sledile so namreč redne parlamentarne volitve, na katerih je prepričljivo zmagal LDS.

Položaj se je obrnil leta 2004, ko je SDS dosegel svoj najboljši izid dotlej. Vlada Janeza Janše je izpeljala polni mandat, znotraj katerega je bilo tudi predsedovanje Evropski uniji. Leta 2008 pa je SDS na predvečer krize za nekaj tisoč glasov izgubil proti SD-ju Boruta Pahorja. SDS je porazu na volitvah pripisala vplivu afere Patria. Ta se je s sodnim postopkom proti Janši vlekla še leta in po mnenju SDS-a vplivala tudi na volitve leta 2011, ko je SDS (26,2 odstotka) za dobri dve odstotni točki prehitela Pozitivna Slovenija (28,5).

A SDS-u je leta 2012 uspelo sestaviti še eno vlado. Ta je padla po poročilu KPK-ja, ki je bilo pozneje sicer odpravljeno, in zaradi t. i. Vseslovenskih ljudskih vstaj. Julija 2014 je na volitvah SDS (20,7 odstotka) krepko prehitel SMC (34,5 odstotka). SDS je nato prvič po letu 2004 spet zmagal na volitvah leta 2018, ko je prejel 25 odstotkov glasov, a mu ni uspelo sestaviti koalicije. Vlado je sestavil predsednik drugouvrščenega LMŠ-ja Marjan Šarec, ki je januarja 2020, tik pred začetkom epidemije odstopil z mesta predsednika vlade v upanju na predčasne volitve. A vlado je marca uspelo sestaviti Janezu Janši, h kateremu sta poleg NSi-ja iz Šarčeve koalicije prestopila SMC in DeSUS.

Osvojeni mandati na volitvah

Sodelovanje v vladnih koalicijah