Kot je znano, je vlada konec junija sprejela predloga zakonov, ki urejata delovanje policije, torej zakon o nalogah in pooblastilih policije ter zakon o organiziranosti in delu v policiji. Drugi predvideva tudi dodatke za delo v policiji.

Glede zakona spor med ministricama
Prav to naj bi sprožilo spor med ministrstvom za javno upravo, ki zakonu nasprotuje, ter ministrstvom za notranje zadeve in policijo. Ob tem Pavlinič Krebsova pojasnjuje, da "mora nesporazum o čudnem sporu, ki naj bi nastal z ministrico za notranje zadeve, v celoti zanikati". "Glede vprašanja plačnih dodatkov se nikoli nisva pogovarjali, zato tudi ni bilo mogoče, da bi prišlo do spora." Ministrstvo za javno upravo se je namreč s predlogom strinjalo, izpostavili so le nekaj spornih točk, ki se navezujejo na plačni sistem, je povedala.

Ministrstvo za javno upravo se ne strinja z delom zakona, ki določa dodatke za delo v policiji, ki jih v plačnem sistemu javnega sektorja ni. Potrditev predloga zakona je zato po mnenju ministrstva za upravo v nasprotju s sklepi, ki jih je vlada sprejela, ko je obravnavala analizo plačnega sistema.

Stališče, ki ga je ministrstvo ves čas sporočalo, je, da "plačnih dodatkov ni mogoče urejati, dokler imamo tak sistem, kot ga imamo", je poudarila Pavlinič Krebsova.

Ministrica za notranje zadeve Katarina Kresal je prepričana, da z dodatki ne posegajo v sistem plač v javnem sektorju ali v kolektivno pogodbo, saj bodo dodatki izplačani šele leta 2014, skupaj pa bodo znašali 3,3 milijona evrov. Prav tako zanika, da so plačni dodatki za policiste predvolilna poteza, saj gre za urejanje statusa policistov.

Pavlinič Krebs: Trenutni plačni sistem je ustrezen
Kot poudarja ministrica v odstopu, je vlada v socialnem dialogu obljubila, da brez procesa usklajevanja ne bo posegala v plačni sistem. Prav tako problem vidi v tem, da bodo lahko posamezne poklicne skupine začele izboljševati svoj položaj z različnimi dodatki.

Trenutno veljavni plačni sistem pri nas je pregledala tudi organizacija OECD in ga označila za ustreznega z vidika transparentnosti in obvladovanja javnih financ, je dodala.

Kakšno je uresničenje ciljev v času mandata?
Na novinarski konferenci je Pavlinič Krebsova predstavila tudi pregled doseženih ciljev ministrstva za javno upravo v svojem mandatu. Poudarila je, da je ministrstvo v skupnem znesku za svoje delo porabilo 20 odstotkov manj sredstev, kot je znašala realizacija v letu 2008.

Pomembno je tudi, da so se okrepili na področju delovanja z nevladnim sektorjem in povečali evropska sredstva, znižali število zaposlenih v civilnem delu organov državne uprave in uvedli druge varčevalne ukrepe na področju plač v javnem sektorju, je navedla.

Pahor kompetenten za vodenje ministrstva?
Na vprašanje, ali je premier Borut Pahor, ki bo začasno vodil ministrstvo za javno upravo, kompetenten za to delo, je Pavlinič Krebsova odgovorila, da po njenem prepričanju noben predsednik vlade sam ni osebno sposoben voditi različnih dialogov s področij različnih ministrstev. Tako zahtevnih pogajanj s sindikati, kot so bila v času njenega mandata, ne bo več, je pojasnila. Pahorju glede kompetentnosti za vodenje ministrstva ni mogoče nič očitati, je prepričana.