V skladu z željo po novih političnih obrazih se v slovenskem in evropskem političnem prostoru v zadnjih letih pojavljajo številne nove politične stranke ali gibanja, ki pa le stežka prepričajo dovolj volivcev, da jim uspe preseči parlamentarni prag.

Nekoliko več možnosti imajo na lokalnih ali evropskih volitvah. Zaradi tradicionalno slabe volilne udeležbe na evropskih volitvah, na sporedu bodo spet prihodnje leto, dobijo svoje evropske poslance tudi skrajno desničarske stranke ali evroskeptiki.

Med nekonvencionalnimi političnimi strankami imajo v zadnjih letih po Evropi morda še največ uspeha t. i. piratske stranke, ki jim ni mar za levo-desno ideološko delitev, temveč se posvečajo novodobnim problemom digitalne dobe.

Piratske stranke po Evropi družijo prizadevanja za več neposredne demokracije, zaščita ljudskih svoboščin, reforma avtorske in patentne zakonodaje, prosta izmenjava informacij ter želja po večji informacijski zasebnosti.

Pirati za zdaj najuspešnejši na Islandiji
Prva piratska stranka je bila ustanovljena na Švedskem leta 2006. Švedski pirati so svoj vrhunec doživeli na zadnjih evropskih volitvah (2009), ko so zasedli dve mesti v Evropskem parlamentu. Precej manj so navdušili na švedskih parlamentarnih volitvah leta 2010, ko so dobili manj kot odstotek glasov.

V tekmi, kdo izmed evropskih piratov bo najuspešnejši na nacionalnih volitvah, trenutno vodijo islandski pirati, saj so na letošnjih islandskih parlamentarnih volitvah osvojili nekaj več kot pet odstotkov glasov oz. tri poslanska mesta.

Prvi, ki jim je uspel preboj v nacionalne parlamente, so bili češki pirati. Na volitvah v zgornji dom češkega parlamenta oz. v senat (2012) je bil izvoljen njihov predstavnik. Ali bodo uspešni tudi na prihodnjih parlamentarnih volitvah, bo znano že zelo kmalu, saj bodo na Češkem potekale volitve zadnji oktobrski konec tedna.

V drugih evropskih državah so bile piratske stranke manj uspešne, saj jim je uspel preboj zgolj na lokalnih volitvah. Na lokalnih in regionalnih volitvah je bila najuspešnejša nemška piratska stranka, ki je dobila predstavnike v parlamentih štirih nemških zveznih dežel.

Zazdelo se je, da bo "Piratenpartei Deutschland" prava uspešnica na nemškem političnem prizorišču, saj so ji javnomnenjske ankete v najboljših časih pripisovale, da bi na zveznih volitvah dobila kar 13 odstotkov glasov.

Toda nekateri škandali in notranji spori so nemške pirate spet potisnili na nemško politično dno, saj so na nedavnih nemških volitvah dobili (le) 2,2 odstotka glasov (nemški parlamentarni prag je pet odstotkov glasov).

Kako usoden je za pirate poraz nemških kolegov?
Ali neuspeh nekoč zelo priljubljenih nemških piratov na zveznih volitvah pomeni zaton piratskih strank tudi v drugih evropskih državah? Slovenski pirati menijo, da ne.

"Nemški pirati so dejansko doživeli padec podpore na nacionalni ravni, vendar so vseeno dobili milijon glasov. Zavedati se je treba tudi, da je bila zgodba Nemcev vsekakor medijsko prenapihnjena, da ni temeljila na postopni organski rasti in da je v javnomnenjskih anketah zanjo 'volilo' precej ljudi, ki so oddali zgolj protestniški glas proti trenutnim obstoječim strankam. Poleg tega, ker pirati uveljavljamo marsikatere nove koncepte v politiko, je prišlo do nekaterih začetniških in idealističnih napak pri delovanju stranke," nemške razmere opisuje predsednik slovenske piratske stranke Rok Deželak.

"Do tega padca je moralo priti, ker so bila pričakovanja prevelika in nerealna. Kar pa je dobro pri tem, je to, da se lahko kot globalna piratska internacionala učimo na napakah vsakega posameznega gibanja in jih ne ponavljamo, po drugi strani pa lahko tudi uporabljamo primere dobrih praks, ki so jih drugi že odkrili in uveljavili. Daleč od tega, da bi bili pirati preživeto gibanje, smo šele dobro začeli," še dodaja.

Predsednik slovenskih piratov, ki v primerjavi s številnimi evropskimi kolegi še nimajo političnih izkušenj, opozarja, da v bistvu aktualna kriza trenutno ljudi odvrača od naprednejših in svobodnejših idej, saj jim kontinuiteta navidezno zagotavlja varnost.

"Verjamemo, da se bo v prihodnjem obdobju to spremenilo in hkrati odprlo možnost za repozicioniranje političnih polov. Predvidevamo, da bo šel razvoj političnih strank v smeri zastopanja zaključenih družbenih in gospodarskih celot in ne bo temeljil na ideoloških razlikah. Torej, ne samo 2D-politika, če se tako izrazimo, ampak v prostoru in času, se pravi v smeri 4D-politike", še pravi.

Prva obletnica slovenskih piratov
5. novembra bo prva obletnica formalne registracije slovenske piratske stranke in kot pravijo, trenutno ustanavljajo strokovne celice, s katerimi želijo pokriti večino področij delovanja družbe, v kratkem pa bodo tudi predstavili prenovljeno spletno stran.

V začetku letošnje jeseni so se začele njihove prve dejavnosti za sodelovanje/udeležbo na evropskih volitvah maja 2014. Hkrati pa pozornost usmerjamo na obdobje rednih lokalnih in parlamentarnih volitev, razodeva trenutne dejavnosti slovenskih piratov njihov predsednik.

Čemu bi se najprej posvetili, če bi dobili dovolj glasov na volitvah?
"Glavna tema v Sloveniji so še vedno pereča gospodarska vprašanja, tako da bi se najprej morali vsekakor posvetiti temu. Na tem področju bi dali predvsem poudarek hitrejšemu razvoju kooperativ, zadružništva in socialnega podjetništva, ki postajajo vedno uspešnejši antipod klasičnim podjetjem," med drugim pravi Deželak, ki meni, da bi bilo treba začeti vlagati tudi v znanost in šolstvo.

"Če hočemo postati družba znanja, brez tega preprosto ne bo šlo. Slovenija pa na primer
še vedno ni postala niti polnopravna članica ESE - Evropske vesoljske agencije, tako da nas zdaj pospešeno prehitevajo vzhodnoevropske države, kot sta Romunija in Poljska", še dodaja Deželak.

Po njegovih besedah se zanimanje za piratsko stranko povečuje, saj - kot opažajo - se aktivnosti na njihovih spletnih omrežjih povečujejo, hkrati pa pozivajo vse ljubitelje in ljubiteljice najrazličnejših spletnih aktivnosti, da se jim pridružijo s svojimi predlogi in navzočnostjo na odprtih sestankih.