Aleksandra Pivec je po izobrazbi kemijska tehnologinja, kmetijski resor pa vodi že v odhajajoči vladi Marjana Šarca, kamor se je zavihtela z mesta državne sekretarke v uradu vlade za Slovence v zamejstvu in po svetu.

Kot je dejala, je že ob prevzemu trenutnega mandata opozorila na spremembe, ki močno vplivajo na kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. Izziv s tega vidika ostaja, kako pokrivati potrebe vseh prebivalcev, ohranjati kmetije in podeželje ter obenem slediti aktualnim trendom s tega področja.

"Podeželje mora ostati poseljeno, ohranjeno in obdelano," je poudarila. Posebno pozornost je s tega vidika napovedala obravnavi problematike vse višje povprečne starosti gospodarjev na kmetijah. Del te problematike je tudi preseljevanje mladih s podeželja v mesta, je opozorila.
Spomnila je, da ima Slovenija izrazito specifično strukturo kmetijskega prostora, saj 80 odstotkov predstavlja živinoreja. Razmisliti velja, na kakšen način v prihodnje spodbujati razvoj kmetijstva, da bomo ohranili kmetije, a obenem sledili trendom, ki med drugim narekujejo vse več rastlinske hrane, je dejala.

Umik živinoreje z ravnin

Napovedala je prizadevanja za umik živinoreje z ravninskih območij v višja, ravnine pa bi lahko izkoristili za povečevanje rastlinske pridelave. Opozorila je tudi, da je velik delež kmetijskih površin na območjih omejenih dejavnosti, kar narekuje posebno kmetijsko politiko.

Prizadevanja Pivčeve bodo usmerjena tudi v povečevanje produktivnosti, faktorskega dohodka in neto dodane vrednosti. "Načrtujemo močan investicijski cikel, ki bo usmerjen v tehnološke izboljšave in digitalizacijo, s tem pa tudi v krepitev produktivnosti in konkurenčnosti. Investicije bodo namenjene tudi boju proti podnebnim spremembam," je napovedala.

Dodano vrednost zvišuje tudi krepitev ekološke pridelave hrane, kjer ima Slovenija po mnenju Pivčeve dobre možnosti za napredek. Ob tem je napovedala prizadevanja za dodatno spodbujanje tržne naravnanosti in podjetniškega pristopa pridelovalcev, vendar ne na račun pravične prehranske verige.

Sprememba zemljiške politike

Med izzivi, ki jih namerava še naprej obravnavati, je navedla tudi spremembe kmetijske zemljiške politike. "Če tega področja ne bomo uredili, je težko pričakovati, da bodo ljudje vztrajali na kmetijah," je poudarila.

Končati želi tudi spremembe zadružnega sistema, na obravnavo pa med drugim čakajo zakoni o dedovanju kmetijskih gospodarstev, o gospodarjenju z gozdovi in o zaščiti živali.

Posebno pozornost namerava Pivčeva namenjati skupni kmetijski politiki. Poudarila je, da pogajanja o večletnem evropskem finančnem okviru 2021–2027, ki bo določil prihodnji obseg sredstev za skupno kmetijsko politiko, še niso končana, zato so očitki, da je Slovenija kaj zamudila, po njenih besedah brezpredmetni.

"Smo prvi na ravni države, ki smo se lotili zelo natančnega načrtovanja prihodnje finančne perspektive. Ko bo večletni finančni okvir sprejet, bo prva različica načrta hitro pripravljena. Slovenija bo med prvimi članicami EU-ja s pripravljenim strateškim načrtom," je napovedala.

Evropska sredstva iz trenutnega finančnega okvira Slovenija na področju kmetijstva po besedah Pivčeve črpa skladno z načrti in je pri tem nad evropskim povprečjem. Prepričana je, da ji bo uspelo počrpati vsaj večino sredstev.