Gre za morebitno problematično morsko mejo, ki ni bila nikoli uradno določena in poteka po črti, do katere je Slovenija pred osamosvojitvijo izvrševala dejansko oblast.

Nekdanji predsednik ustavnega sodišča Janez Čebulj je za TV Dnevnik v prispevku Aleša Maleriča pojasnjeval, kakšne bi bile morebitne poteze Slovenije, če bi iz sodbe arbitražnega sodišča izhajala drugačna mejna črta, kot si jo predstavlja Slovenija.

Ali - ali: v obeh primerih ustavne spremembe
"V tem primeru bo implementacija te sodbe v nacionalno zakonodajo mogoča samo po predhodni spremembi ustave in tu se zaključi spet z dvotretjinsko večino", saj bi bili implementacijski zakoni v nasprotju s Temeljno listino, je dejal. Po drugi strani pa bi Slovenija, če pogodbe ne bi implementirala, kršila mednarodno pravo. Slovenija ima, tako Čebuilj, zato na voljo dve možnosti: "Ali iti v spremembo ustave že zdaj v postopku ratifikacije arbitražnega sporazuma ali šele ob uveljavitvi arbitražne razsodbe, če bi bila ta drugačna od pojmovanja meje v skladu z mnenjem ustavnega sodišča."

Dekan pravne fakultete Rajko Pirnat tako predlaga poseben ustavni člen, ki bi dovoljeval odmik od togega besedila temeljne listine. Če se namreč sklene arbitražni sporazum ali kakršna koli druga ureditev meje, mora biti to v skladu z ustavo.

To je po Pirnatovem mnenju v skladu tudi z odločitvijo ustavnega sodišča, da sporazum ni protiustaven, vendar pa opozarja, da sodišče pravi tudi, da bi rezultat, v tem primeru arbitražna odločba, lahko terjal take zakone, ki bodo prišli v nasprotje z ustavo. Zato odločitev ni rešila problemov, ampak je z "jasno argumentacijo opozorila na to nevarnost, zaradi katere je dvotretjinska večina še vedno v zraku in še vedno problem", je dodal Pirnat.

France Bučar odločitve sodišča ni želel komentirati, saj ostaja pri svojem že javno izraženem mnenju, da arbitražno sodišče ne bi smelo odločati o slovenski meji.