Slovenskih duhovnikov, redovnikov in redovnic, ki delujejo po svetu, je trenutno 78, svojo pomoč pa ponujajo po 32 državah sveta, večinoma v Afriki, vendar tudi po drugih celinah. In ker velja prepričanje, da misijonarji delujejo v slabše razvitih državah, bo morda presenetil podatek, da ima Slovenija svoje misijonarje tudi v Grčiji, na Poljskem, Japonskem in v Kanadi. Po vseh 32 državah večinoma delujejo sami, izjemi sta Zambija in Madagaskar s sedmimi in z enajstimi misijonarji.

"Zastarel pogled je treba prerasti"
Misijonarji so bili v preteklosti predvsem znanilci evangelija, a je direktor Misijonskega središča Slovenije Stane Kerin za MMC dejal, da je treba ta zastarel pogled prerasti. Pojasnjuje, da je oznanjanje evangelija glavno poslanstvo, a je to po njegovih besedah dostikrat razumljeno napačno, saj tukaj ne gre za večanje števila vernikov, temveč bližanje vere in krščanskih vrednot.

A biti misijonar ima tudi drug pomen oziroma predstavlja druge naloge. "Seveda je ob stiku z določeno regijo, z določenimi ljudmi v neki regiji, bolje rečeno ob srečanju s krivicami, stiskami, z zatiranjem ljudi, neizobraženostjo, nepismenostjo, nedostopnostjo do zdravstvene pomoči in drugim, treba delati tudi na vseh teh področjih," nam je razložil Kerin in tako poudaril, da misijonarji pomembno prispevajo pri urejanju in izboljševanju razmer v določeni regiji.

Misijonarji so lahko tudi laiki
Misijonarji so večinoma duhovniki, redovniki in redovnice, kar pa ni pogoj. Po Kerinovih besedah se za tak način življenja odločajo tudi laiki, predvsem mladi. Večinoma so to zdravniki in drugo zdravstveno osebje ter ljudje z različnimi praktičnimi znanji, denimo mizarji, ki lahko tako s svojo usposobljenostjo kakor koli pomagajo, pomembno pa je, da so ti ljudje dobrega fizičnega in pshičnega zdravja, da lahko prenašajo razmere, ki niso vedno lahke.

Kot še pravi Kerin, se nekdo, ki se odloči, da bo deloval v misijonih, zaveže, da bo to počel vse življenje. Treba se je namreč naučiti lokalnega jezika, sprejeti kulturo in se vključiti v okolje. Najbolj znan laični misijonar je kirurg Janez Janež, ki je v Tajvanu deloval od druge svetovne vojne do svoje smrti leta 1990.

Delo se začenja že doma
Čeprav misijonarsko delo poteka v tujini, se začenja že doma. Tu se zbirajo denarna sredstva, ki jih misijonarji potrebujejo, da lahko na vseh omenjenih področjih dela uresničujejo projekte. Ta denar darujejo kristjani, pa tudi drugi, zlasti za področje zdravstva, šolstva in razne socialne programe.

Ravno ta nedelja je misijonska, ob tej priložnosti pa se organizira tudi Misijonska vas, ki je namenjena predstavitvi dela in življenja misijonarjev.