Po podatkih slovenskega gospodarskega ministrstva sodijo afriške države med najmanj pomembna slovenska tržišča, tako v smislu blagovne in storitvene menjave kot tudi investicijskega in institucionalnega sodelovanja.

Slovenija v tem delu sveta nima omembe vrednih naložb, prav tako pa Afriki ne nudi tehnične in razvojne pomoči. Leta 2004 je Slovenija na črno celino izvozila za 116 milijonov evrov blaga, uvozila pa za 98 milijonov evrov, kar je le 0,8 odstotka celotne blagovne menjave s tujino.

Sodelovanje je največje s severnoafriškimi državami in predstavlja 66 odstotkov celotne blagovne menjave. Na prvem mestu je Egipt, sledijo pa Alžirija, Tunizija, Nigerija, Maroko, Libija in Gana. Pomemben trgovinski partner je tudi Južnoafriška republika.

Revščina in lakota
Skromno gospodarsko sodelovanje Afrike z zahodnim svetom je eden izmed pomembnih vzrokov za veliko revščino in lakoto tamkajšnjih prebivalcev, zato si mednarodna skupnost že vrsto let prizadeva, da bi ju odpravila.

Slovenija je v te procese vključena kot članica Združenih narodov, v okviru Evropske unije pa za uradno pomoč Afriki namenja 0,17 odstotka bruto nacionalnega prihodka. Ta številka naj bi se do leta 2015 povečala na 0,33 odstotka.

Kako okrepiti pomoč?
Po mnenju slovenske vlade bi mednarodna skupnost pomoč lahko izboljšala z odpisom dolga najrevnejšim, s pravičnejšo svetovno trgovino in odpiranjem domačih trgov za njihove izdelke. Predpogoj za to je partnerski odnos med tistimi, ki pomoč nudijo, in tistimi, ki jo potrebujejo.

Brez obojestranskega spoštovanja in upoštevanja razvojnih, družbenih in kulturnih značilnosti enih in drugih so možnosti za dolgoročen uspeh neznatne, še menijo v vladi.

Humanitarnost
Revni Afričani dobivajo pomoč tudi prek številnih humanitarnih organizacij, ena največjih med njimi pa je Unicef. Ta več kot polovico svojega letnega proračuna (okoli 1,5 milijarde dolarjev) usmerja v programe za otroke v Afriki, čeprav tam živi manj kot šestina svetovnega prebivalstva.

Slovenci radodarni
Unicef Slovenija je leta 2004 zbiral denar za otroke v DR Kongu in v sundanskem Darfurju ter v sodelovanju z mediji zbral 73 milijonov tolarjev. Unicefu Slovenci letno namenijo 0,6 dolarja na prebivalca, s čimer je Slovenija povsem primerljiva z drugimi zahodnimi državami.

Številni misijonarji
V Afriki deluje tudi 53 slovenskih misijonarjev, ki imajo veliko stikov s krajevnim prebivalstvom. Največ jih je na Madagaskarju (13), v Zambiji (9), Egiptu (6), na Slonokoščeni obali (5), v Burundiju (4) in DR Kongu (4).

Misijonarji sodelujejo pri konkretnih humanitarnih akcijah, s prostovoljnimi prispevki vernikov z vsega sveta pa pomagajo pri opremljanju zdravstvenih ambulant in učilnic, nakupu zdravil, boju proti aidsu itd.

Glede na majhno število prebivalcev je Slovencev v Afriki kar precej, vendar jih zaradi velikih potreb potrebujejo še več. Tisti, ki želijo po tej poti pomagati Afričanom, morajo biti v prvi vrsti verniki Katoliške cerkve in dobiti potrdilo s strani Cerkve.