
V Bruslju se je danes zaključilo dvodnevno zasedanje zunanjih ministrov zveze Nato, ki je potekalo v senci sredine odločitve ameriškega predsednika Donalda Trumpa, da bodo ZDA v soboto uvedle carine na uvoz iz vseh držav sveta, med katerimi so tudi zaveznice ZDA v Natu. Carine na uvoz jekla in aluminija ter avtomobilov so bile medtem že uvedene.
"Mislim, da to ni v nasprotju z drugim členom (severnoatlantske pogodbe). V preteklosti smo videli številne primere različnih pogledov, carinskih sporov. To se je zgodilo že prej in ni predstavljalo kršitve drugega člena," je povedal Rutte.
Drugi člen Severnoatlantske pogodbe, s podpisom katere je bila na današnji dan pred 76 leti ustanovljena zveza Nato, določa, da si bodo zaveznice "v svojih mednarodnih gospodarskih politikah prizadevale za odpravo sporov in bodo spodbujale gospodarsko sodelovanje".

Rutte je poudaril še, da v preteklosti spori med zaveznicami na drugih področjih niso vplivali na zmogljivosti za skupno obrambo. "Mislim, da gre za dve ločeni zadevi in jih moramo zato tudi ločevati," je še povedal.
Kot je še dejal Rutte, Rusija še vedno predstavlja največjo grožnjo za Nato, o čemer se po njegovih besedah strinjajo vsi v severnoatlantskem zavezništvu.
Generalni sekretar je poudaril, da je žogica glede prekinitve ognja v Ukrajini na strani Rusije. Več evropskih zunanjih ministrov je zahtevalo, da se Moskvi določi rok za odgovor na ameriški predlog o premirju, a Rutte ni želel povedati, ali podpira ta predlog.
Obenem je znova pozdravil ameriška prizadevanja za končanje vojne v Ukrajini in izrazil navdušenje nad tem, kako ZDA vodijo pogovore s Kijevom in Moskvo. Poudaril je, da Washington s potekom pogovorov redno seznanja evropske partnerice.
"Pravila glede obrambnih izdatkov so jasna"
O povečanju izdatkov za obrambo je Rutte povedal, da so številne zaveznice to že začele početi, ob tem pa sporočil, da so zavezniki slišali od ameriškega zunanjega ministra Marca Rubia, da ZDA ostajajo zavezane čezatlantskemu zavezništvu. Nadaljnja zavezanost ZDA Natu ostaja temelj naše varnosti, je zatrdil.
Glede skrbi nekaterih ministrov, da zaradi ameriških carin in posledične inflacije njihove države ne bodo mogle v zadostni meri zvišati izdatkov za obrambo, pa je dejal, da je naloga politikov, da sprejemajo odločitve, za kaj bodo namenjali denar, ki ga imajo na razpolago.
"V razpravah v zadnjih dveh dneh je bil konsenz, da v vse bolj nevarnem svetu Nato potrebujemo kot kdaj koli prej. Smo enotni v zavezanosti drug drugemu," je po zasedanju, v ospredju katerega sta bila zvišanje obrambnih izdatkov in ruska agresija na Ukrajino, še povedal generalni sekretar.
Ob pozivih španskega premierja Pedra Sancheza, da bi kot obrambne izdatke upoštevali tudi ukrepe za spopadanje s podnebnimi spremembami, mejni nadzor in kibernetsko varnost, je poudaril, da je Natova definicija obrambnih izdatkov zelo jasna in da je ne nameravajo spreminjati.
Trumpa pričakujejo v Haagu
Visoka zunanjepolitična predstavnica Evropske unije Kaja Kallas je dejala, da je bilo pomembno od Rubia slišati potrditev zavezanosti Washingtona severnoatlantskemu zavezništvu, a morajo evropske države vseeno postati močnejše.
Kot je še dejala, je Rubio zagotovil, da ZDA ne bodo popuščale glede interesov Ukrajine in Evrope.
Poljski zunanji minister Radoslaw Sikorski je novinarjem povedal, da Trump ostaja zavezan 5. členu Nata o vzajemni obrambi, ob tem pa sporočil, da se bo ameriški predsednik udeležil vrha Nata, ki bo potekal od 24. do 26 junija v Haagu na Nizozemskem.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje