V gorenjskih turističnih centrih je bilo v preteklem tednu tako dovolj prostora. Kot je za Radio Slovenija povedala Mirjam Žerjav iz Lokalne turistične organizacije Kranjska Gora, so pričakovali polno zasedene kapacitete, a se to ni zgodilo. Hoteli so bili tako zasedeni le 90-odstotno, še slabši pa je bil obisk pri zasebnikih. V Bohinju pa je bila zasedenost še manjša, in sicer od 45- do 70-odstotna. Bolj zadovoljni so na obali, ki je nekoliko manj običajna destinacija za preživljanje zimskih počitnic. Hoteli v Piranu so bili ta teden zasedeni približno 75-odstotno.

Turistični delavci so prepričani, da je za slab obisk krivo tudi poenotenje zimskih počitnic, vključno s spremljajočimi polemikami, ki so Slovence, ki so se zbali gneče, prepričale, da so se raje napotili v tujino.

Zato pričakujejo, da bo vlada prihodnje leto znova uvedla ločene počitnice za šolarje z območja Ljubljane in Maribora in za vse preostale. "Če smo ljudje prosti dva tedna, se ekonomski učinki pač razpršijo v dva tedna," je povedala Eva Štravs Podlogar, direktorica Lokalne turistične organizacije Bled, ki se sprašuje, ali je Slovenija res tako premožna država, da si lahko privoščimo trditev, da je milijon evrov zanemarljivo majhna škoda.

Sledijo analize in vrnitev k staremu sistemu?
Njihove želje se utegnejo uresničiti, saj je premier Borut Pahor pretekli teden že ugotovil, da novi sistem ni nič boljši od prejšnjega, zaradi česar je napovedal, da bo šolskemu ministru Igorju Lukšiču predlagal, da bi se vrnili k dvema terminoma. Pred tem se bodo opravile še analize o učinkih na gospodarstvo.

Argument za: skupne počitnice družin
Glavni argument za uvedbo enotnih zimskih počitnic je bil sicer ta, da bi tako omogočili skupno počitnikovanje družinam z več otroki, ki se šolajo v različnih krajih ali kjer je eden izmed staršev učitelj v drugem kraju. A turistični delavci so ves čas opozarjali na gospodarsko škodo, ki bi jo ta ukrep lahko prinesel, saj so jo nekateri ocenjevali celo na od 10 do 15 milijonov evrov.