Predlog koalicije za razrešitev predsednika državnega zbora Igorja Zorčiča, ki je skupaj s poslancema Janjo Sluga in Branislavom Rajićem zapustil SMC, je v torek ob obstrukciji večjega dela opozicije na tajnem glasovanju podprlo 45 poslancev. Za razrešitev bi bilo potrebnih 46 glasov.

Vodjo poslancev SMC-ja Gregorja Periča je ob tem najbolj presenetilo to, "da je del opozicije po tistem, ko je še nedavno ob glasovanju o konstruktivni nezaupnici vneto zagovarjal, da je treba prevzeti glasovnice, zdaj obrnil ploščo in jo ucvrl iz dvorane". "Očitno si niso tako zelo zaupali, kako bi glasovanje potekalo," je ugotavljal v izjavi novinarjem v parlamentu.

Po njegovem mnenju bi se zamenjava predsednika morala zgoditi že iz ustaljene demokratične prakse tudi v primerljivih državah. Poudaril je, da ne gre za oceno Zorčičevega dela na mestu predsednika DZ-ja, ampak je to zgolj posledica spremenjenega razmerja političnih sil. Spomnil je na še en obrat, in sicer, da so Zorčiča v torek podpirali tisti, ki ga pred enim letom niso.

Če bo ostal predsednik DZ-ja, bo to po Peričevih ocenah gotovo spremenilo dinamiko med DZ-jem in vlado. "Morda se sliši idealistično, da vlado vodi koalicija, DZ pa opozicija. A neka sinergija mora biti," je pojasnil. Dodal je še, da to ne pomeni podrejanja DZ-ja vladi. A če se kakšni postopki zavirajo, je po Peričevih besedah težko pod streho spraviti določene zakone.

Vrnitev Počivalška v parlament?

O nadaljnjih korakih bo v četrtek popoldne razpravljal izvršni odbor SMC-ja. Ena od možnosti, da pridobijo večino, je po Peričevih besedah vrnitev predsednika stranke Zdravka Počivalška z ministrstva za gospodarstvo v DZ-ju, a sam tega trenutno ne bi naredil. Kot je pojasnil, Počivalšek prihaja iz gospodarstva in zato ga poslanci vidijo na položaju gospodarskega ministra, kjer lahko po njihovem mnenju najbolje opravlja svoje poslanstvo.

Na vprašanje, ali bi bila morebitna Počivalškova vrnitev v DZ pogojevana z zahtevo, da postane predsednik DZ-ja, pa je odgovoril, da so številne možnosti odprte, a ne bi rad ugibal, saj bo to rezultat pogovorov. Pogovori o drugih možnostih potekajo, vsi še niso bili opravljeni: "Dejansko se nam nikamor ne mudi. Nobena juha se ne poje tako vroča, kot se skuha."

Prihodnji dnevi bodo po Peričevem mnenju prinesli bolj oprijemljive odgovore na ta ugibanja.

Verjame pa, da veliko več poslancev podpira vlado, kot so pokazale številke pri glasovanju. "Marsikdo si trenutno ne želi na volitve," je dodal.

V primeru vrnitve Počivalška bi koalicija pridobila dodaten glas. Iz poslanskih klopi bi se namreč poslovil njegov nadomestni poslanec Gregor Židan, ki je že pred časom iz SMC-ja prestopil v SD.

Zorčič: Zmagal je zdrav razum

Predsednik državnega zbora Igor Zorčič je neuspelo rušenje s položaja pospremil s komentarjem, da je zmagal zdrav razum. "Rezultat ne napoveduje, da vlada tudi v prihodnje ne bo imela večine v državnem zboru, ocenjujem, da jo bo imela, z nekaterimi poslanskimi skupinami in poslanci je sklenila pisne ali nepisane dogovore," je o rezultatu in nadaljnjem delu vlade Janeza Janše povedal predsednik DZ-ja Zorčič.

V naslednjih dneh je tako pričakovati premislek v vladi o tem, kako naprej. Kot je po tajnem glasovanju, na katerem je predlog za Zorčičevo razrešitev dobil 45 glasov, torej glas premalo, napovedal vodja največje koalicijske poslanske skupine SDS-a Danijel Krivec, bodo zadevo proučili, pogledali, kje je zmanjkalo, in vložili nov predlog razrešitve.

Krivec: Zamenjavo je preprečila obstrukcija opozicije

Zgodba z zamenjavo Zorčiča s Horvatom na čelu parlamenta tako za koalicijo še ni končana. "Povedal sem, da smo imeli dovolj glasov, to drži, če ne bi prišlo do obstrukcije, bi se verjetno to pokazalo. Prvič ni uspelo, zadevo bomo proučili, pogledali, kje je zmanjkalo, in nadaljevali," je povedal Krivec.

Tudi državni sekretar v kabinetu predsednika vlade Vinko Gorenak je, kot so ga v SDS-u povzeli na Twitterju, napovedal, da bodo v prihodnjih dneh iskali možnosti za razrešitev blokade pri delu v DZ-ja.

Sicer pa utegne premier Janša svojo podporo v državnem zboru preverjati z zaupnico, vezano na kakšnega od pomembnih zakonov, je za Radio Slovenija poročala Nataša Mulec.

Po Krivčevih besedah bi Janša na kakšen pomemben zakon morda res vezal zaupnico vladi, gotovo pa zamenjava predsednika DZ-ja ni dovolj "prestižna zadeva" za kaj takšnega, je dejal.

Šarec: Predčasne volitve so zdaj bližje

In kaj so po obstrukciji glasovanja in izidu, ki ga je dal, povedali v strankah alternative koalicije KUL? "Dejstvo je, da 46 glasov ta trenutek nima nobena stran," je dejal Matjaž Han iz SD-ja.

"Ta poteza oz. ta izid kaže, da so predčasne volitve bližje, kot bi bile sicer," pa je izjavil predsednik LMŠ-ja Marjan Šarec.

Stranke KUL-a sicer v petek čaka že nekaj časa napovedana poteza, zaradi katere bo čez dober mesec znova potrebno parlamentarno preštevanje, in sicer vložitev ustavne obtožbe premierja Janše.

Glasovanja še vedno niso komentirali prvaki koalicijskih strank SDS, SMC in NSi, Janša, Počivalšek in Matej Tonin.

Pahor: Menjava je v pristojnosti poslancev

Predsednik Borut Pahor je dejal, da je izvolitev predsednika DZ-ja v izključni pristojnosti poslancev, zato niti s komentarjem kot predsednik republike ne sme vplivati na njihove odločitve.

Ob tem je ob robu obiska v Univerzitetnem kliničnem centru Maribor dodal, da sta z Zorčičem v vsem času, odkar opravlja svojo funkcijo, odlično sodelovala, zato upa, da bo tako tudi v prihodnje.

Glede nastalega položaja, v katerem niti koalicija niti opozicija nimata dovolj glasov, je dejal, da ni usodno vprašanje, ali imamo manjšinsko vlado ali ne, saj smo tudi v mandatu prejšnje imeli opravka z vlado, ki je opravljala svoje delo v razmerah manjšinske podpore.

"Vendar je svoje delo lahko opravljala. Dokler bo ta vlada ocenila, da svoje delo lahko opravlja in da se lahko osredotoča predvsem na sklepno fazo spopadanja z zdravstveno krizo, potem menim, da tudi v takih, sicer politično težjih razmerah država lahko sprejema vse nujne ukrepe in se uspešno spopade s krizo," je prepričan Pahor.

Sorodna novica Vodenje DeSUS-a do kongresa prevzema Brigita Čokl, Balažek odslej podpredsednik

Predsednik ne izključuje niti možnosti, da bi se sešel s predsedniki parlamentarnih strank, saj je sam ves čas zelo naklonjen dialogu. Spomnil je na srečanje izpred meseca dni na Brdu pri Kranju, na katerem je sodelovalo sedem od devetih predsednikov parlamentarnih strank, kjer so se po njegovih besedah pogovarjali tudi o številnih vprašanjih, ki niso bila neposredno povezana s samim reševanjem krize.

Če bo politična volja in bodo voditelji strank menili, da je lahko v kakšno pomoč ali korist za to, da bi se pogovarjali, izmenjali mnenja in poiskali najboljšo rešitev za to, da se okrepi zaupanje ljudi v ravnanje oblasti, je Pahor pripravljen to storiti.

Na vprašanje o možnostih za predčasne volitve je odvrnil, da je bil pred dobrim letom zaradi spopadanja s krizo zadovoljen, ker smo dobili vlado, v tej krizi pa smo še vedno. "Vsak, ki poskuša nepristransko gledati na politični prostor, razume, da je dobro, če imamo v času krize operativno vlado. To je boljše kot razpis volitev in odlašanje z vzpostavitvijo nove oblasti," je dejal Pahor.

Če ni mogoče drugače, potem lahko po njegovem mnenju sledi tudi ta slabši scenarij, a imenovanje ali razrešitev vlade je stvar državnega zbora, in ne predsednika države. Ves čas aktualne krize in tudi sicer je njegov moto, da vlade ne podpira niti ne podira, pač pa z njo sodeluje. To velja za katero koli vlado, tudi s to in do konca, je še dodal, saj le v sodelovanju vidi moč, da skupaj premagajo sedanje razmere.