Interventni zakon PKP 10 je med drugim dal podlago za zvišanje plač zdravnikov in zobozdravnikov, ki bodo, tako kot do zdaj le funkcionarji, napredovali do 63. plačnega razreda. Najvišji plačni razred za javne uslužbence se je do zdaj končal pri 57. razredu.

Takoj po potrditvi PKP-ja 10 v DZ-ju je Konfederacija sindikatov Pergam napovedala vložitev zahteve za presojo skladnosti dela PKP-ja 10 z ustavo, saj so prepričani, da je "zaradi sporne določbe del zaposlenih v javnem sektorju povsem brez razloga in utemeljitve manj ugodno obravnavan in postavljen v slabši položaj glede na zdravnike in zobozdravnike".

PKP 10 je, kot je poročal Radio Slovenija, še bolj zaostril odnose med različnimi poklici v javnem sektorju. Hkrati pa so s sprejetim nezadovoljni vsi sindikati javnega sektorja.

Pandorina skrinjica je odprta

"S tem se je odprla Pandorino skrinjico konfliktov s sindikati javnega sektorja," je vladno potezo označil Gorazd Kovačič, predsednik visokošolskega sindikata. Predsednik zdravniškega sindikata Konrad Kuštrin pa meni, da so se konflikti začeli s pogajanji za zvišanje plač medicinskim sestram. "Pandorine skrinjice ni odprl Fides, ampak drugi sindikati," je dejal Kuštrin.

V Fidesu so razočarani, ker PKP 10 ni omogočil izstopa zdravstva iz plačnega sistema. Kuštrin meni, da enotni plačni sistem dela zelo veliko škodo javnemu sektorju. "V njem se dobro počutijo samo podpovprečni in povprečni, nikoli pa nismo trdili, da bi morali biti bolje plačani samo zdravniki," je dejal Kuštrin za Radio Slovenija.

Izstop iz enotnega plačnega sistema bi zelo povečal plačne razlike in bi vodil v to, da bi se v zdravniške žepe pretekala večja količina javnega denarja, namenjenega za zdravstvene storitve, pa na drugi strani meni Kovačič.

Zahteva za ustavno presojo

Jakob Počivavšek iz sindikata Pergam je v Odmevih pojasnil, zakaj zahtevajo ustavno presojo. "V nasprotju z ustavo je to, da primerljiva delovna mesta z zdravniškimi postavljajo v manj ugoden položaj, gre za neenakost pred zakonom," je opozoril.

"Zgodilo se bo to, da bo imel profesor, ki bo učil zdravnika, nižjo plačo kot ta isti zdravnik, ko se bo zaposlil na delovnem mestu specialista," je navedel primer.

"Zdravniki niso edini v tem sistemu, razmerja so se podrla do vseh delovnih mest v javnem sektorju. Dejstvo je, da poleg zdravniških obstajajo tudi nekatera druga delovna mesta, ki trčijo ob strop 57. plačnega razreda," je pojasnil.

Ključna težava je, da je vlada v javni plačni sistem posegla izključno v korist zdravnikov in zobozdravnikov, je pojasnil Počivalšek in dodal, da so to storili z zlorabo nujnega zakonodajnega postopka na "popolnoma neustrezen način z interventnim zakonom". Ta zadeva, tako Počivavšek, z epidemijo namreč nima popolnoma nobene zveze.

Počivavšek je napovedal, da je popolnoma jasno, da bodo zdaj tudi vsi drugi sindikati postavili svoje enako legitimne zahteve, kot so zdravniške, za dvig plač v javnem sektorju. "To je tisto, o čemer je govoril predsednik republike, pri takšnih spremembah je treba vedeti, kaj povzročijo. Prepričan sem, da je v tem trenutku izjemno velika odgovornost, po mojem mnenju se je niti ne zavedajo, na žalost, zlasti ministra za javno upravo, da se takšne zadeve ni lotil na način, ki je predpisan z zakonom o sistemu plač v javnem sektorju," je nadaljeval in dodal, da pravila o plačah v javnem sektorju niso naključna. Vedno je po njegovih besedah kakršno koli spremembo treba uskladiti tudi z vsemi drugimi plačnimi skupinami.

Plače zdravnikom se še ne bodo kmalu zvišale

Zvišanja plač verjetno še nekaj časa ne bo. Kot je poročal Žiga Bonča v Dnevniku Televizije Slovenija, so na ministrstvu za zdravje odgovorili, da ko bo zakon začel veljati, bodo pripravili izhodišča za pogajanja in jih posredovali vladi, ta pa bo ministrstvu dala pooblastilo za pogajanja. Takrat se bo torej začel socialni dialog s predstavniki sindikatov in šele potem bodo lahko jasno odgovorili, komu se je zvišala plača in komu ne.

Na ministrstvu za javno upravo pa pravijo, da lahko predvideno zvišanje plač za eno poklicno skupino vidimo kot prvi korak k zvišanju plač za vse poklicne skupine v javnem sektorju. Dodajajo, da se bodo pogajanja z vsemi reprezentativnimi sindikati javnega sektorja nadaljevala v prvi polovici januarja 2022.

Nasprotovanje dvigu plač zgolj za zdravnike

Posegu v plačni sistem javnega sektorja z dvigom zgornje plačne meje ne nasprotujejo niti v rektorski konferenci in Koordinaciji samostojnih raziskovalnih institucij Slovenije, dvigu samo za zdravnike pa nasprotujejo. V skupni izjavi so izpostavili, da soglašajo s takšnim dvigom, vendar ob pogoju, da se vsa preostala plačna razmerja ohranijo, je poročal STA.

Ob vzpostavitvi plačnega sistema javnega sektorja so bila postavljena razmerja med delovnim mestom visokošolskega učitelja in zdravnika, sta v skupni izjavi poudarila predsednik rektorske konference Zdravko Kačič in predsednik koordinacije Gregor Anderluh. Ob tem sta izrazila pričakovanje, da se omenjena in druga razmerja ohranijo tudi v prihodnje.

Kot sta opomnila, izobraževanje za delo na področju medicine poteka na univerzah, dvig plačnih razredov zgolj za zdravnike pa bo po mnenju rektorske konference in koordinacije raziskovalnih institucij dodatno otežil delo na univerzah in raziskovalnih inštitutih in povzročil še večji odliv kadra, saj bo postajala razlika pri plači za delo v zdravstvo v primerjavi z delom v šolstvu prevelika.

Ob tem sta izpostavila, da v času epidemije covida-19 ravnajo odgovorno, da izvedbo študijskega procesa prilagajajo trenutni situaciji in da pomagajo univerzitetnim klinikam, bolnišnicam, domovom starejših in zdravstvenim domovom pri delovanju sistema zdravstva.

Kačič in Anderluh zato pozivata k razmisleku o posegih v plačni sistem javnega sektorja. Kot sta zapisala, naj se posegi izvedejo tako, da se ohranijo razmerja in da usklajeno in pod enakimi pogoji delujejo vsi sektorji, ki v epidemiji delujejo povezano. "Saj nam bo le tako uspelo stimulirati zaposlene za izvedbo vsega, kar se v teh težkih časih pričakuje," sta poudarila.

Da bo sistem deloval enotno kot doslej, se mora dvig plač zgoditi na enaki ravni tako za zdravnike kot visokošolske učitelje in znanstvenike.

Posledično temu pa tudi dvig plačnih razredov vseh orientacijskih delovnih mest v plačni skupini D (delovna mesta na področju vzgoje in izobraževanja), H (delovna mesta na področju znanosti) in B (ravnatelji, direktorji, tajniki), primerljivo s plačno skupino E (zdravniki, zobozdravniki).

V tem primeru je javnim zavodom nujno zagotoviti dodatna finančna sredstva za dvig plačnih razredov, sta še zapisala.