DZ je novi interventni zakon sprejel s 46 glasovi za in 42 proti. Zakon so podprli poslanci strank SDS, NSi, SMC ter DeSUS in SNS ter poslanca narodnosti. Proti so bili poslanci strank LMŠ, SD, SAB, Levice, in poslanska skupina nepovezanih poslancev. Vlada predlaga, da novega interventnega zakona, tako kot predhodnih zakonov za pomoč gospodarstvu in državljanom ob epidemiji ni mogoče izpodbijati na referendumu. Ustrezen sklep o tem bo DZ potrjeval v prihodnjih dneh.

Predlog zakona o dodatnih ukrepih za preprečevanje širjenja, omilitev, obvladovanje, okrevanje in odpravo posledic covida-19 (PKP 10) je sestavljanka sprememb prejšnjih interventnih zakonov in posegov v različne druge zakone. Poslancem ga je v DZ-ju predstavil finančni minister Andrej Šircelj.

PKP 10 uvaja enkraten solidarnostni dodatek za upokojence in starejše. Tisti, ki prejemajo manj kot 510 evrov pokojnine, bodo prejeli 300 evrov dodatka, upokojenci s pokojnino do 612 evrov 230 evrov, tisti, ki prejemajo pokojnino do 714 evrov, pa bodo prejeli 130 evrov. Dodatek 150 evrov je predviden tudi za kmete, ki so starejši od 65 let in imajo manj kot 591 prihodkov, in invalide.

Plačilo oz. dodatek je predviden tudi za pripadnike civilne zaščite ter dijake in študente, ki prostovoljno pomagajo v zdravstvenih ustanovah. Za prve se predvideva dodatek 30 evrov na dan, študenti oz. dijaki pa naj bi prejeli 25 evrov na dan.

Ker si številni v času epidemije niso mogli privoščiti dopusta, bo mogoče po PKP-ju 10 neizkoriščeni letni dopust za leto 2020 izkoristiti še do 1. aprila 2022, tistega za leto 2021 pa do konca prihodnjega leta.

V PKP-ju 10 je predvideno tudi podaljšanje enkratnega izplačila za novorojenčke, predlog pa uvaja tudi denarne odškodnine za tiste, ki bi po prejemu cepiva (oz. zdravila) proti covidu-19 utrpeli resno in trajno zmanjšanje življenjskih funkcij.

PKP 10 vključuje tudi več ukrepov za pomoč gospodarstvu. Prek podjetniškega sklada bo zagotovljena nova posojilna linija za likvidnost, predvideno je delno povračilo stroškov za nabavo testov za samotestiranje, do konca junija 2022 pa bodo podaljšani lanski turistični boni. Vlada je do konca junija 2022 pred kratkim že podaljšala tudi letošnje bone.

Na področje pravosodja novi interventni zakon sega z določbami, da se postopki v povezavi s pozivom obsojenca na prestajanje zaporne kazni začasno do konca februarja 2022 prekinejo. Direktor zavoda lahko prav tako v tem času obsojencu prekine prestajanje zaporne kazni oz. ga predčasno odpusti največ šest mesecev pred iztekom kazni.

Stroški hitrih testov se bodo delodajalcem krili iz proračuna, in sicer za čas od 8. novembra do konca januarja 2022, v vrednosti 92,50 evra na delavca, ki se mora samotestirati.

Odpravlja se še neustavnost določb iz petega protikoronskega zakona, po katerih lahko minister za izobraževanje sam odredi izobraževanje na daljavo v osnovnih šolah in zavodih za otroke s posebnimi potrebami. V zakonu je zdaj natančno zapisano, kdo in kdaj sprejme odločitev o izvajanju izobraževanja na daljavo.

Prvotno je bila finančna ocena predloga PKP-ja 10 180 milijonov, po vključitvi dopolnil pa se nova ocena giblje okoli 240 milijonov evrov.

Sorodna novica Odbor za finance dal zeleno luč desetemu protikoronskemu zakonu

Dvig zgornje meje za plače zdravnikov

Odbor DZ-ja za finance je prejšnji teden na predlog koalicijskih poslanskih skupin v zakonsko besedilo PKP-ja 10 vnesel še nekatere ukrepe, med katerimi se zdi poslancem večjega dela opozicije najspornejši začasni dvig najvišjega plačnega razreda za zdravnike in zobozdravnike za šest plačnih razredov, s 57. na 63. plačni razred.

"Takšna sprememba, ki posega v sistem plač v javnem sektorju, se nikakor ne more sprejemati v interventnem zakonu," je dejala Andreja Zabret (LMŠ). Da gre za podiranje plačnega sistema, ki ga je uvedla druga Janševa vlada, je dejala tudi Alenka Bratušek (SAB).

"Se res mudi, da bo zdravnik, ki že zdaj dobiva 15.000 evrov plače, dobil še 1000 evrov več?" je vprašal Kordiš in opozoril, da je ta določba pisana na kožo ozkemu delu najbolj privilegiranih ljudi znotraj zdravniškega ceha. Tudi Zabret je opozorila, da se bodo plače zvišale le določeni skupini zdravnikov, medtem ko se na mlade zdravnike očitno pozablja.

Podobne pomisleke ima Dejan Židan (SD): "Zakaj imamo mi že zdravstveni sistem? Zato, da zagotavljamo vedno višje plače vedno večjemu številu zdravstvenih delavcev ali preprosto samo zato, da bolnim ljudem omogočimo zdravljenje?"

Državni sekretar na ministrstvu za zdravje Robert Cugelj je sicer pojasnil, da bodo na podlagi te določbe odprli socialni dialog o tarifnem delu kolektivne pogodbe, v katerega so vključeni tudi mlajši zdravniki, specializanti in drugi. "Ne gre samo za elite," je zagotovil.

"Zdravniške plače so nevralgična točka tega zakona," je dejala Janja Sluga (NeP) in opozorila, da na strani vladajočih spet ni poguma, da bi namesto selektivnega dviga plač odprli socialni dialog ter se z zdravniki, zobozdravniki, medicinskimi sestrami, negovalci in vsemi preostalimi pogajali, kot velja v vseh demokratičnih državah.

Moniki Gregorčič iz poslanske skupine SMC-ja se zdi nasprotovanje predlaganim ukrepom nerazumljivo in v nasprotju s solidarnostnim načelom pomoči potrebnim družbenim skupinam. "Ključno sporočilo je, da prinaša pomoč za okoli 300.000 najranljivejših," je o novem interventnem zakonu dejal Jožef Horvat (NSi). Zakon bodo podprli tudi v poslanskih skupinah strank SDS, DeSUS in SNS.

Pred parlamentom se je zbrala skupina protestnikov

Že pred začetkom seje so se pred državnim zborom začeli zbirati protestniki, ki nasprotujejo ukrepom za preprečevanje novega koronavirusa in opozarjajo na določbe PKP-ja 10, ki jih označujejo kot sporne. Shod je sprva potekal mirno, policisti pa so nato protestnike pozvali, naj zapustijo ograjeno območje Trga republike. Nekateri protestniki pozivom niso sledili in se niso želeli umakniti z varovanega območja, zato je izbruhnilo prerivanje med policisti in delom protestnikov.

Policijska uprava Ljubljana je po shodu sporočila, da se je na Trgu republike do poldneva zbralo okoli 500 ljudi, ki so bili opozorjeni, da je shod neprijavljen in v skladu z vladnim odlokom prepovedan ter da so dolžni spoštovati navodila policije.

Nekaj pred 12. uro so se udeleženci shoda odpravili po ulicah središča Ljubljane najprej do stavbe ustavnega sodišča, nato na Prešernov trg pred stavbo NIJZ-ja in nazaj na Slovensko cesto ter Trg republike, kjer se je shod okoli 15.30 končal.

Policisti so deset protestnikov, ki so huje kršili javni red, pridržali do konca shoda, na katerem so policisti zaznali eno kršitev zakona o javnih zbiranjih, kjer vodijo postopek o prekršku zoper organizatorja in 19 kršitev zakona o varstvu javnega reda in miru.

Zaznan je bil tudi primer kaznivega dejanja preprečitve uradnega dejanja ali maščevanje uradni osebi, zato so policisti začeli predkazenski postopek zoper znanega osumljenca. Po do zdaj znanih podatkih sta bila lažje poškodovana dva policista.

Med protestniki je bil tudi predsednik stranke Resni.ca Zoran Stevanović, ki je letošnjo jesen večkrat pozivala k udeležbi na srednih protestih, na katerih so izbruhnili nemiri. Resni.ca je na Facebooku tudi tokrat pozivala k udeležbi na protestnem shodu. Zakonu protestniki po njegovih besedah nasprotujejo, ker se bojijo, da ustvarja podlago za uvedbo obveznega cepljenja.

Premier Janez Janša je na Twitterju zapisal, da obveznega cepljenja v PKP-ju 10 ni, in ob tem dodal, imamo v zakonodaji podlago za uvedbo obveznega cepljenja že 25 let, saj jo predvideva zakon o nalezljivih boleznih. Če bi vlada želela uvesti obvezno cepljenje, bi to lahko storila z aktom ministrstva za zdravje, je še zapisal Janša.

Zakon o DDV-ju in debirokratizacija

DZ je s 46 glasovi za in 41 proti tudi potrdil zakon o debirokratizaciji.

Gre za prvi sveženj sprememb za debirokratizacijo, je v imenu predlagatelja dejala državna sekretarka v kabinetu predsednika vlade Katja Triller Vrtovec in dodala, da je strateški svet za debirokratizacijo prejel še več drugih predlogov, ki jih bodo vključili v nove pakete. Paketno reševanje se jim zdi edino mogoče.

Po predlogu se bodo lahko v centralnem registru prebivalstva dodali podatki o mobilni številki in elektronskem naslovu, ki naj bi omogočali hitrejši in učinkovitejši stik uradnih oseb s posamezniki. Predvidena je možnost vročanja dokumentov na elektronski naslov, ki ga bo posameznik posredoval pristojnemu organu. Predvidena je uvedba vročanja sklepov javnim uslužbencem tudi na službeno e-pošto.

V zakonu o pravdnem postopku bi ukinili overjanje natisnjenih izvodov odločb z e-podpisom. V zakonu o ohranjanju narave bi določili, da bi naloge upravljanja zavarovanega območja lahko izvajal tudi ustanovitelj sam. V zakonu o športu bi ukinili dvojno preverjanje izpolnjevanja pogojev polnoletnosti in najmanj srednje poklicne izobrazbe pri vpisu v razvid strokovnih delavcev v športu. V zakonu o pogrebni in pokopališki dejavnosti pa bi določili, da se v manjših krajih, ki so vezani na mestna pokopališča, dopušča spoštovanje želje žalujočih, da lahko pokojnik do pogreba leži doma.

Medtem ko so v SDS-u, NSi-ju, SMC-ju, SNS-u in DeSUS-u v razpravi v DZ-ju podpirali načrtovane spremembe, so predlogu nasprotovali v LMŠ-ju, Levici, SD-ju in SAB-u. Opozarjali so, da so bili do predloga precej kritični v zakonodajno-pravni službi DZ-ja, da predstavniki ministrstev niso sodelovali v razpravi in da je v delih ustavno sporen.

Potrjena novela zakona o DDV-ju

DZ je danes s 46 glasovi za in 24 proti sprejel novelo zakona o DDV-ju. Vlada ga je pripravila, potem ko je njenemu prejšnjemu predlogu julija v DZ-ju zmanjkal le glas podpore. Podporo mu odreka del opozicije, ki se ne strinja, da je vlada poleg evropskih direktiv vanj vključila spremembe pri nakupu električnih vozil v podjetjih in izročanju računov.

Predlog novele, ki ga DZ obravnava po nujnem postopku, med drugim predvideva prenos treh evropskih direktiv in izvedbene uredbe, ki urejajo med drugim plačevanje davka na dodano vrednost (DDV) pri čezmejnem trgovanju na daljavo oz. e-trgovanju.

Z njim se predlaga ukinitev predložitve dodatne dokumentacije ob prvi predložitvi obračuna DDV-ja. S 1. julijem 2022 se predlaga tudi ukinitev praga za obvezen vstop kmetov v sistem DDV-ja. To je namenjeno poenostavitvi delovanja sistema DDV-ja za kmete, saj ne bi bilo več vsakoletnega preverjanja obsega katastrskega dohodka in obdavčljivih subvencij ter posledičnega identificiranja kmetov za DDV po uradni dolžnosti.

Predvideno je tudi, da bi z zakonom odpravili oprostitev plačila DDV-ja ob uvozu pošiljk neznatne vrednosti (meja je bila določena pri 22 evrih). Oprostitev plačila DDV-ja za uvoz vrednosti do 22 evrov je bila sicer odpravljena že 1. julija letos s pravilnikom.

Predlagano je, da bi lahko podjetja uveljavljala odbitek DDV-ja pri nabavi motornih vozil (avtomobilov, motornih koles ter koles in podobnih vozil s pomožnim motorjem), če bi bila ta vozila namenjena za opravljanje dejavnosti zavezanca. Pri tem bi moralo biti takšno vozilo brez izpustov ogljikovega dioksida in z davkom ne bi smelo stati več kot 80.000 evrov.

Predlog predvideva, da bi trgovci in drugi izdajatelji računov te v papirni obliki izročali le še na zahtevo kupcev, sicer pa ne več. Minister za finance Andrej Šircelj je pri tem poudaril, da to ne pomeni, da se račun ne bo izdal, ampak ga le ne bo treba izročiti v fizični obliki. "To nima nobene povezave z izdajo računa, saj bo davčni zavezanec še vedno moral izdati račun, ki bo evidentiran," je dejal.

Predlog so podpirali v SDS-u, NSi-ju, SMC-ju, SNS-u in DeSUS-u, saj da zakon prinaša poenostavitve in razbremenitve. Nasprotovali pa so mu v LMŠ-ju, Levici, SD-ju, SAB-u in nepovezani poslanci. Ti niso bili za to, da se prinaša darila bogatim, skeptični so bili do neizdajanja računov, saj da to lahko vodi v zlorabe.