Minister za finance Andrej Šircelj je na seji odbora pojasnil, da je vlada predlog zakona o dodatnih ukrepih za preprečevanje širjenja, omilitev, obvladovanje, okrevanje in odpravo posledic covida-19 pripravila, ker se Slovenija še vedno spopada s posledicami koronavirusne bolezni.

Kot je izpostavil, predlog na področju zdravstva podaljšuje nekatere ukrepe, denimo možnost koriščenja odsotnosti z dela brez potrdila o upravičeni zadržanosti. Poleg tega predvideva povračilo škode upravičencem, ki jim je nastala škoda na zdravju zaradi cepljenja ali zdravil za covid-19.

Vzpostavlja tudi pravno podlago za sprejetje odločitev glede omejevanja vstopa v Slovenijo iz držav s slabo epidemiološko sliko, ob posebni obremenjenosti zdravnikov pa glede na dopolnilo koalicije še pravno podlago za uvrstitev zdravnikov in zobozdravnikov v višje plačne razrede. Za obdobje do 31. decembra 2022 bodo lahko uvrščeni največ v 63. plačni razred (zdaj 57.).

S področja predlagane pomoči posameznikom je minister izpostavil pomoč upokojencem s pokojninami do 714 evrov, in sicer v zneskih 130, 230 ali 300 evrov, ter kmetom brez pokojnin v starosti nad 65 let, invalidom in vojnim veteranom, ki bodo upravičeni do 150 evrov solidarnostnega dodatka. "Ne gre za energetski vavčer, ti se bodo obravnavali posebej," je dodal.

Poleg tega predlog predvideva mesečni dodatek za pripadnike sil za zaščito in reševanje ter za dijake in študente, ki pomagajo pri oskrbi bolnikov v zdravstvenih ali socialnovarstvenih ustanovah, in sicer v znesku 30 oz. 25 evrov dnevno.

V načrtu so še delno povrnjeni izgubljeni dohodek za čas trajanja karantene na domu ali nezmožnosti opravljanja dela zaradi višje sile zaradi obveznosti varstva otroka in dodatno financiranje programov v podporo družini.

Šircelj je spomnil še, da bo mogoče neizkoriščeni letni dopust za 2020 po novem koristiti do 1. aprila 2022, tistega za 2021 pa do konca prihodnjega leta.

Sorodna novica Sindikati javnega sektorja kritični do predloga zvišanja najvišjega plačnega razreda zdravnikov

Med predlaganimi ukrepi v pomoč gospodarstvu je opozoril na nov ukrep, ki bo Slovenskemu podjetniškemu skladu omogočil dajanje likvidnostnih posojil podjetjem, predvideno je tudi podaljšanje trajanja programa finančnih spodbud na prihodnje leto.

Prav tako bo glede na predlog podaljšana veljavnost lanskih turističnih bonov, in sicer do konca junija 2022 (bone 21 je medtem vlada za enak čas podaljšala že s sklepom).

Predlog vsebuje tudi dvig najvišjega plačnega razreda, ki ga lahko dosežejo zdravniki in zobozdravniki. Za plačno podskupino E1, v kateri so zdravniki in zobozdravniki, bi bilo mogoče doseči največ 63. plačni razred za obdobje do 31. decembra 2022.

Zakonodajno-pravna služba s pripombami k skoraj vsem členom predloga zakona

V zakonodajno-pravni službi so v povezavi s predlogom zakona opozorili, da so v uvodu izdali pripombe skoraj k vsem členom predloga zakona, tudi z vidika skladnosti z ustavo. Koalicija je zato predlagala številne predloge dopolnil, a je treba ugotoviti, "da ostajajo relevantne vse pripombe" zakonodajno-pravne službe, je povedala pravnica Sonja Bien Karlovšek.

Posebej je izpostavila, da se s tovrstnimi zakoni dodatno zmanjšujeta preglednost in jasnost ureditve ter da pravni naslovljenci svoj pravni položaj vse težje razberejo.

V opoziciji je bilo nato sproženih več postopkovnih predlogov, vezanih na izločitev predlaganih dopolnil, ki niso skladna s poslovnikom DZ-ja, kot je to v navadi, a se predsednik odbora Robert Polnar, sicer član poslanske skupine DeSUS-a, s tem ni strinjal, saj da ni dolžan upoštevati sugestij zakonodajno-pravne službe in da bi moral v tem primeru izločiti 75 odstotkov predlaganih dopolnil. Skupaj jih je bilo sicer vloženih okoli 90.

KUL sejo obstruiral

Zaradi Polnarjeve odločitve je bilo kar nekaj vroče krvi. Iz dela opozicije, ki sodi v koalicijo KUL, je bilo slišati, da gre za "razgradnjo DZ-ja" in "posmeh demokraciji", "samovoljno prikrojevanje pravil". Polnarju so očitali, da se je za obravnavo vseh predlaganih dopolnil odločil samo zato, ker je opozicija večinoma predlagala nedopustne amandmaje. Poslanci LMŠ-ja, SD-ja, Levice in SAB-a so nato sejo obstruirali.

Ker je odbor ostal sklepčen, je sledila obravnava členov in predlaganih dopolnil, ob odsotnosti dela opozicije pa večjih polemik ni bilo. Večkrat se je oglasila le Bien Karlovšek, ki je opozorila na posamezne pravne vidike. Pri zvišanju najvišjega plačnega razreda za zdravnike in zobozdravnike se po njenih besedah postavlja vprašanje, ali je sploh povezano z ukrepi za preprečevanje širjenja koronavirusa oz. njegovimi posledicami. Gre za vsebino iz stavkovne zaveze iz 2016, katere končna izvedba je odvisna od kolektivnega pogajanja, je poudarila.

Poslanci so poleg koalicijskih potrdili tudi nekaj dopolnil, ki so jih vložili v LMŠ-ju, SD-ju, Levici, SAB-u in NeP-u. Z njihovo potrditvijo se iz predloga PKP-ja 10 črtajo členi, ki so se dotikali zaostrovanja zbiranja, opravljanja dela, uresničevanja verske svobode, prometa blaga ali izvajanja storitev v povezavi s preprečevanjem širjenja koronavirusa.

Predlog zakona bo na plenarni seji DZ-ja že v ponedeljek, saj se z njegovim sprejetjem mudi. Pod streho mora biti do konca leta.

KUL meni, da dopolnila nimajo zveze s krizo

"Zakaj obstrukcija? Zaradi načina vodenja seje. Zaradi nezakonitosti postopkov. Zato, ker je predsednik odbora za finance prvič v zgodovini Slovenije priznal, da je 75 odstotkov vloženih dopolnil koalicije nedopustnih, neprimernih in v nobeni povezavi s covidno krizo, reševanju katere naj bi bili namenjeni protikoronski zakoni," je pojasnila Andreja Zabret (LMŠ).

Predsednik odbora Robert Polnar ima dvojna merila, je še očitala in navedla, da je v preteklosti predloge dopolnil opozicije zavračal kot nedopustne, danes pa je koaliciji dal prostor, "da si izglasuje, kar koli želi".

Zabretova je poudarila, da spremembe plačnega sistema v javnem sektorju – predloge dopolnil koalicije glede tega so dobili danes zjutraj pred sejo odbora – ne bi smele biti vključene v ta zakon. Predlagano je, da bi se začasno zvišal najvišji plačni razred, ki ga lahko dosežejo zdravniki in zobozdravniki.

"To pomeni rušenje plačnega sistema in javnega zdravstva," je poudarila in dodala, da bi morali tovrstne spremembe sprejemati sistemsko in v soglasju s sindikati. "Gre pravzaprav za kupovanje miru pred volitvami, tudi za ceno javnega zdravstva," je dejala.

Matjaž Han (SD) si ni mislil, da bo moral ravno na dan, ko je bila pred 30 leti sprejeta ustava, obstruirati delo v DZ-ju. "Danes je vladna koalicija s podporniki zavestno negirala tako ustavo kot zakonodajo in poslovnik DZ-ja," je dejal. Ne glede na to, da so amandmaji nedopustni, bodo z večino preglasovali opozicijo in sprejeli "zakon, ki bo že na začetku v neskladju z ustavo".

"Zato nam ni preostalo drugega, kot da na simbolen način rečemo, da je bilo tega dovolj ... Sem žalosten, razočaran. Želim si, da bi po novem letu v tej državi zavel drugačen veter, ne pa veter diktature in samovšečnosti," je povedal Han.

Luka Mesec (Levica) je dejal, da je to, kar se dogaja na seji odbora, najnižja točka slovenske države in državnosti, ker so oblastniki pokazali, da se mirno požvižgajo na to, kaj piše v ustavi in kaj pravi zakonodaja.

Izpostavil je izraza vladavina prava (angl. rule of law) – kar po njegovih besedah pomeni, da so pravila za vse enaka in da se jih morajo vsi držati – in vladanje z zakoni (angl. rule by law) – kar po njegovem pomeni, da oblast zakonov ne upošteva, ampak jih samo sprejema in preostale državljane obravnava kot drugorazredne in jim pač nalaga ukrepe, odredbe, odloke.

"Trenutno smo pri tej drugi fazi. V 30 letih države, v kateri naj bi bila pravila enaka za vse, smo prišli do točke, ko oblasti tega ni treba več upoštevati, je nad pravnim redom, drugi pa smo podvrženi samovolji," je dejal Mesec in dodal, da so to jasno pokazali pri desetem protikoronskem zakonu. 75 odstotkov vloženih dopolnil namreč nima zveze s protikoronskimi ukrepi ter da so protiustavni in protizakoniti, na kar po njegovih besedah opozorila zakonodajno-pravna služba DZ-ja.

Iz stranke Levica so naknadno sporočili še, da predlog dopolnila interventnega zakona po njihovi oceni predstavlja dokončen udarec za že tako temeljito načeto plačno lestvico javnega sektorja in je "darilo za najbolje plačane zdravnike, ki jih zdravniški sindikat Fides tako vneto zastopa".

Dopolnilo po drugi strani ne bo prineslo nikakršnih koristi mladim zdravnikom, prav tako ne medicinskim sestram, negovalcem in preostalemu podplačanemu in preobremenjenemu osebju, so prepričani v stranki. "Bogatenje in povečevanje privilegijev že tako najbolje plačanih v času hude zdravstvene krize sta nemoralni," poudarjajo. Ob tem so spomnili, da je koalicija dopolnilo pripravila brez socialnega dialoga.

Alenka Bratušek (SAB) je dejala, da ustava za vladajočo koalicijo "očitno ne velja več, je papir brez pomena". "Gospod Polnar je danes poudaril, da je kot predsednik odbora razlagalec poslovnika. Kar je res – če obstaja dilema, kaj velja," je dejala Bratušek in dodala, da pa je Polnar jasno povedal, da je 75 odstotkov amandmajev v nasprotju s poslovnikom. "Torej ni nobene dileme," meni poslanka.

Dejala je, da vse stvari v predlogu zakona niso slabe, in pri tem navedla dodatek za upokojence v decembra. Vendar pri takšnem načinu dela niso mogli sodelovati, je poudarila.

DZ bo PKP 10 potrjeval na izredni seji v ponedeljek.