Ministrstvo za pravosodje je v medresorsko usklajevanje in javno obravnavo poslalo predlog novele zakona o državnem tožilstvu.

Predlog krepi odgovornost vodje državnega tožilstva. Namen je učinkovito izvajanje enotne politike pregona, piše v dokumentu.

Po novem bo tako odločitev o zavrženju ovadbe za kaznivo dejanje, za katero je v zakonu predpisana kazen zapora več kot tri leta, poleg tožilca moral sopodpisati tudi vodja državnega tožilstva. Če bi šlo za osnutek zavrženja ovadbe za kaznivo dejanje, za katero je v zakonu predpisana kazen zapora več kot osem let, pa bosta morala akt poleg vodje tožilstva sopodpisati še dva državna tožilca.

Kako predlagati kandidate v Eurojust

Namen novele je tudi v naš pravni red prenesti direktivo Evropskega parlamenta in Sveta EU-ja o Agenciji EU-ja za pravosodno sodelovanje v kazenskih zadevah (Eurojust). Ta ureja postopek predlaganja kandidatov za imenovanje nacionalnega predstavnika v Eurojustu, njegovega namestnika in pomočnika ter podaljšuje mandat nacionalnega predstavnika in njegovega namestnika. Kot so poudarili na ministrstvu za pravosodje, je prenos direktive nujen, tudi z vidika nemotenega delovanja države ter njenih institucij.

Računsko sodišče je v reviziji učinkovitosti sistema opravljanja nujnih procesnih dejanj v pravosodnih organih ugotovilo, da je sistem le delno učinkovit. Ugotovilo je med drugim, da je na sodiščih in državnih tožilstvih način upoštevanja, evidentiranja in obračunavanja porabljenega časa za prejete pozive zunaj poslovnega časa sodišč in tožilstev urejen različno. Pri tem je po mnenju Računskega sodišča ustrezna le ureditev, ko se dejavnosti v zvezi s pozivi evidentirajo po dejansko porabljenem času.

Z novelo želi zdaj ministrstvo urediti področje in odpraviti nepravilnosti, ki jih je pri izvajanju in evidentiranju pripravljenosti in dežurstva državnega tožilstva ugotovilo Računsko sodišče. Določili so zakonske podlage za delovnopravno ureditev sodelovanja državnotožilskega osebja pri opravljanju nujnih procesnih dejanj.