Največ razhajanj med vlado in sindikati je sicer še vedno pri plačah in izplačilu regresa. Kot je po pogajanjih povedal vodja koordinacije stavkovnih odborov sindikatov javnega sektorja Branimir Štrukelj, vlada vztraja pri predlogu, po katerem bi se plače znižale za šest odstotkov, plačna nesorazmerja pa se za zdaj ne bi odpravila, na kar pa sindikati ne pristajajo. Po besedah vodje dela pogajalske skupine sindikatov javnega sektorja Drago Ščernjavič so si bili z vlado na neki točki pri plačah sicer zelo blizu, vendar je vlada po izračunih ugotovila, da je predlog sindikatov previsok glede na zmožnosti proračuna.

Pogajanja naj bi obe strani nadaljevali v petek, po Štrukljevih besedah pa bodo potekala vse do stavke, če seveda prej ne bo dogovora. "Vsi sindikati pa si želimo, da bi bil dogovor mogoč, vendar danes tega ni bilo mogoče storiti," je dodal.

Vladna stran je po besedah državnega sekretarja na ministrstvu za finance Aleša Živkoviča na današnja pogajanja prišla z dvema približevalnima predlogoma, ki sta bila približno 15 odstotkov milejša od predlogov, podanih na zadnjih pogajanjih v torek. Tako, meni, je vlada od začetka pogajanj pri tem popustila že "skoraj za polovico".

Vlada bo na četrtkovi seji, čeprav ni dogovora s sindikati, odločala o noveli zakona o uravnoteženju javnih financ s scenarijem, kot je bil dogovorjen na enem izmed predhodnih pogajanj, je povedal Živkovič. Tako bo v zakonu zapisano desetodstotno znižanje plač, pri čemer pa je Živkovič izpostavil, da je vlada na seji pretekli teden sklenila, da dopušča nadaljnja pogajanja s sindikati javnega sektorja in ustrezne popravke novele z dopolnili.

Živkovič meni, da bodo na petkovih pogajanjih dosegli konkretnejše dogovore. Kot je dejal, je vladna stran predlagala, da pripravi še en približevalni predlog, vendar pa je pri tem treba vedeti, da mora vlada iskati sorazmerje pri varčevalnih ukrepih. Del ukrepov, ki se ne tiče izdatkov za plače v javnem sektorju, temveč bolj socialnih transferjev in socialne države, namreč še vedno stoji. Po besedah Živkoviča pa bi bilo neodgovorno od vlade popuščati na enem področju, na drugem pa zahtevati zategnitve.

Z zadnjim predlogom vlade bi sicer letos privarčevali 210 milijonov evrov, od tega 120 milijonov pri plačah, 30 milijonov pri regresu in 60 milijonov z drugimi ukrepi. Pri tem si vlada neuradno želi tudi zagotovilo sindikatov, da v letu 2013, ko bo treba izpolniti obljubo Bruslju o znižanju primanjkljaja pod tri odstotke, ne bodo nasprotovali ukrepom za to, da to dosežemo. A Štrukelj pravi, da gre pri tem za izračun vlade, medtem ko sami izračunov še niso naredili.

Glede drugih 18 ukrepov, ki ne zadevajo plač in regresa, je po besedah Ščernjaviča šest ali sedem ukrepov pogojno usklajenih, "vendar so zneski v smislu varčevanja majhni". Glede regresa pa so po njegovih besedah v njihovem delu pogajalske skupine sindikatov mnenja, da ga je treba izplačati, posebej ker je bil ponekod že izplačan.

Zdaj je po njegovih besedah ključno, kako bo vlada utemeljila svoj novi predlog, odločilni dan pa bo v četrtek, ko naj bi vlada sprejela predlog zakona o uravnoteženju javnih financ.

Zahteva o odpravi plačnih nesorazmerij ostaja
Vlada je sicer pred začetkom današnjih pogajanj glede plač sindikatom ponudila nekoliko popravljen vladni predlog tistega izpred tedna dni, ki je predvideval, da se 1. junija izplača tretja četrtina odprave plačnih nesorazmerij, v začetku naslednjega leta pa še četrta četrtina. Istočasno bi se plače s 1. junijem znižale za 10 odstotkov, pri čemer bi se pet odstotkov znižanja izvedlo v obliki znižanja vrednosti plačnega razreda, pet odstotkov pa v obliki zmanjšanja razpona med plačnimi razredi.

A sta po besedah sindikalistov obe strani že na začetku ugotovili, da se o predlogu ne bosta mogli poenotiti, zato je vlada podala nov predlog. Predlagala je, da se plače znižajo za šest odstotkov, plačna nesorazmerja pa se še ne odpravijo, vendar se del sindikatov s tem ni strinjal in je podal nasprotni predlog. Ta je predvideval odpravo plačnih nesorazmerij 1. julija, nato pa znižanje plač za 5,5 odstotka. A tokrat predlog ni bil sprejemljiv za vlado, zato je ta predlagala, da to točko preskočijo in se pogovarjajo o preostalih nekaj manj kot 20 predlaganih ukrepih.

V pogajanjih o plačah po besedah nekaterih sindikalistov sicer med sindikati prihaja do različnih pričakovanj in mnenj, saj so bila nekaterim poklicem plačna nesorazmerja odpravljena že skoraj v celoti, drugim pa ne. Tiste, ki so jim bila nesorazmerja v večjem delu že opravljena, to so na primer policisti ali šolniki, bi namreč varčevanje prizadelo v večji meri kot ostale.

Vse bližje stavki?
Sindikati so v torek tudi ustanovili koordinacijo stavkovnih odborov, ki bo koordinirala stavko, napovedano za 18. april. Za zdaj kaže, da bo stavkalo 21 sindikatov. Vlada bo v četrtek ustanovila pogajalsko skupino, ki se bo pogajala s stavkovnim odborom.

Če bodo sindikati javnega sektorja stavkali, bo morala stroške po besedah Štruklja kriti država, ki "je tudi povzročila to stavko". "Že zdaj krši veljavne dogovore in če delodajalec krši veljavne dogovore, mora tudi nositi stroške stavke," je dejal. Na vprašanje, ali je dogovor še mogoč in stavke vendarle ne bo, pa odgovarja, "da če bi vlada pristala na zamrznitev plač, potem bi bilo mogoče dobiti čas, da bi se lahko v miru pogovorili o bolj pravičnih rešitvah, ki bi se jih izvedlo v daljšem obdobju".

Intenzivna stavka v zdravstvu bo potekala od 9. do 15. ure
Stavka v zdravstvu bo sicer po besedah predsednika Sindikata zdravstva in socialnega varstva Zvonka Vukadinoviča potekala z nedeljskim režimom dela. Kot je dejal pred pogajanji, se bodo glede dela v bolnišnicah dogovorili z vodstvom, da se asistira tudi pri tistih nujnih oziroma zahtevnejših operacijah, ki potrebujejo usklajeno ekipo. Intenzivna stavka bo sicer trajala od 9. do 15. ure, je še povedal Vukadinovič.

V socialnem varstvu pa bodo zaposleni stavko izvajali glede na samo dejavnost, je pojasnil Vukadinovič. V varstveno-delovnih centrih bodo delovne aktivnosti zmanjšane na minimum, v domovih za starejše bo zmanjšan obseg storitev, nenujnih storitev pa ne bodo opravljali. Pri centrih za socialno delo bodo obseg dela v okviru stavke po besedah Vukadinoviča zmanjšali vsaj za 50 odstotkov, a se bodo o tem v četrtek še pogovarjali z ministrstvom za delo, družino in socialne zadeve.