Slovenska vlada ves čas zatrjuje, da Slovenija ne potrebuje finančne pomoči, kot namiguje mednarodna javnost. Ob tem se pojavljajo teze, da gre zgolj za špekulacije finančnih trgov ali pa je Evropa spregledala slovensko politično negotovost.

Slovenija je prodala za 1,1 milijarde zakladnih menic, ki so jih pokupile slovenske banke. S tem je nekoliko omilila slab finančni položaj v državni blagajni. Vprašanje je, ali je to pomirilo tuje finančne trge, saj so obresti na slovenske obveznice še vedno visoke.

Aljaž Kunčič s katedre za mednarodne odnose na FDV-ju, ki je magistriral na Oxfordu iz razvojne ekonomije, je povedal, da s prodajo menic nismo rešili težave. Ponazoril je, da je to tako, kot če gre človek z zlomljeno nogo k zdravniku in ga zdravnik pošlje domov z aspirinom. Ta nekaj časa omili bolečino, vendar težave ne reši. "Kupili smo si malo časa, nismo pa rešili težave slovenskega gospodarstva," je povedal Kunčič.

Avstrijski ekonomski svetovalec Klaus Schuster je povedal, da veliko nemških medijev piše, da je Slovenija na robu in da obstaja velika negotovost. Manjkajo pa učinkoviti ukrepi.

Predsednica slovensko-nemške gospodarske zbornice Gertrude Rantzen pa je opozorila, da ni bilo nekih velikih premikov po vstopu v EU. Konkurenčnost slovenskih podjetij je padla tudi zaradi uvedbe evra.

Strah pred tujci
Slovenija je po podatkih OECD-ja na evropskem repu kar se tiče neposrednih tujih investicij in na vrhu glede državnega lastništva v EU-ju. "To je kot pri reku, tujega nočemo, svojega ne damo," je glede pripravljenosti do tujih naložb povedal, Kunčič, ki je tudi poudaril, da se za besedami, kot je "veleizdaja", ki jo je omenil predsednik državnega zbora Janko Veber glede morebitne prodaje Luke Koper, ali "nacionalni interes", skrivajo zgolj zasebni interesi.

Pravnica Katarina Zajc pa se je spraševala, zakaj odpor pred tujci. "Vsak lastnik bo skrbel za svojo lastnino," je dejala.

Vlada je sicer omenila, da je velika želja prodaje ene izmed bank. Toda Klaus Schuster je opozoril, ali sploh obstaja trg za banke v regiji. Po prodaji avstrijske Volksbank najbrž ni velikega interesa.

Zakaj takšni odzivi Evrope?
Med Slovenijo in Ciprom je veliko podobnost, je menil izvršni direktor britanske investicijske banke DC Advisory Michael Mariaz. Vendar je povedal, da je Slovenija vseeno v boljšem položaju kot Ciper. Povedal je tudi, da tržni analitiki tudi čakajo na sprejem ukrepov, kot je zakon o slabi banki.

"Smešno je slišati, da se potrebuje čas in ne denar," je Mariaz komentiral prošnje premierke Bratuškove, saj je čas pač denar. Slovenija seveda nujno potrebuje tuje investicije.

Informatik Tomaž Štih pa je opozoril, da tuji investitorji gledajo, kako se lotevamo zadev. Če se jih bomo po starih vzorcih, bodo tujci dobili občutek, da samo čakamo, da pokupijo obveznice, nato pa bomo nadaljevali s staro agendo, da pri vsem skupaj gre le za besede.

Neprestano vpletanje politike v gospodarstvo
Vlada je imenovala nove nadzornike Soda, ki so vsi politično povezani z zdajšnjo vlado in še posebej z ljubljanskim županom Zoranom Jankovićem. Štih je poudaril, da se bodo, dokler ne bo politika izstopila iz gospodarstva, politična kadrovanja neprestano ponavljala. Pred desetimi leti smo se pogovarjali o istih stvareh, zamenjale so se številne vlade. "Če ne bo politika zdaj izstopila iz gospodarstva, se bomo čez deset let pogovarjali o istih stvareh," je dejal Štih.

Aljaž Kunčič pa je poudaril, da je težava političnega vmešavanja pripeljala do popolnega zloma slovenskega gospodarskega modela.

Gertrud Rantzen pa meni, da je privatizacija smiselna, če je za njo neka vizija in da občuti, da je pri nas prisoten nek strah. Nemški vlagatelji pa bi ostali v Sloveniji, vendar mora biti podana neka smer in stabilnost. Vendar pa čuti pomanjkanje neke strateške usmeritve.