Poročali smo, da je sodba vrhovnega sodišča, da mora vlada državnim uradnikom izplačati tretjo četrtino odprave plačnih nesorazmerij za obdobje med 1. oktobrom 2010 in 31. majem 2012, ta teden znova razdelila vlado in sindikate.

Gregor Virant, minister za notranje zadeve in javno upravo, je namreč napovedal, da bodo razliko izplačali vsem javnim uslužbence, in ne le članom sindikata državnih organov, ki jim je uspelo pravico dobiti po sodni poti, sodbo pa je označil za "finančni šok za državne finance in katastrofo".

To bo državo stalo okrog 170 milijonov evrov, sindikalno stran pa je razburila ministrova napoved, da bodo denar za to obveznost lahko dobili le z znižanjem plač javnih uslužbencev.

Sestanek je bil pričakovan že prihodnji teden
Sestanek s sindikati je bilo sprva pričakovati že v drugi polovici prihodnjega tedna, a ker želi vlada najprej pripraviti ustrezne rešitve, so usklajevanja nekoliko zamaknili. Virant si želi dogovor o odlogu izplačil, saj je pojasnil: "Če bi šli v takojšnje izplačilo, bi morali plače znižati za kašnih pet odstotkov, če to zamaknemo na nekaj let, pa bi morda lahko govorili o enoodstotnem znižanju plač v javnem sektorju."

Predlog sprememb proračuna za prihodnje leto, ki ga bo vlada obravnavala v ponedeljek, tega izplačila ne upošteva, saj so v vladi računali na drugačno odločitev vrhovnega sodišča, "upoštevaje tudi javnofinančne okoliščine, v katerih smo ta trenutek".

Vladna stran, vključno s premierko Alenko Bratušek, upa, da se tudi sindikati zavedajo resnosti razmer - država namreč ta trenutek tega denarja nima oziroma ne more priti do njega drugače kot z linearnim znižanjem plač, je zatrdil Virant.

Sindikati na okopih
Vlada je sicer s sindikalisti maja letos sklenila dogovor, da dodatnih posegov v plače javnih uslužbencev do konca prihodnjega leta ne bo, a Virant je že med pogajanji in ob podpisu dogovora večkrat dejal, da se v primeru "drastičnih sprememb okoliščin" ta dogovor verjetno ne bi obdržal.

Na sindikalni strani pa vztrajajo, da v dodatno znižanje plač javnih uslužbencev ne bodo privolili - enostranski posegi bi bili po njihovem mnenju kršitev dogovora, s čimer bodo imeli podlago za tožbe, opozarjajo. Virantove "vnaprejšnje grožnje" o znižanju plač je Sindikat državnih organov Slovenije označil za "licemerne in kot žalitev za socialno partnerstvo", morebitno možnost pogajanj o načinu izplačila pa pogojujejo s tem, "če, koliko in kaj" bo država naredila pri zajezitvi sive ekonomije in pri zajemanju denarja iz davčnih oaz.

Predsednik sindikata Pergam Janez Posedi dejal, da je zdaj vse v rokah posameznih javnih uslužbencev in da se sindikati zdaj ne morejo več pogajati, vlado pa zato pozivajo, naj zadevo reši čim prej oziroma "v doglednem roku". Če si lahko privoščijo sodne postopke in še več obresti, so pa "pač nori", je bil oster Posedi.

Tudi nekdanja ministrica svetuje dogovor s sindikati
Irma Pavlinič Krebs, ki je bila ministrica za javno upravo v času neizplačila tretje četrtine odprave plačnih nesorazmerij, meni, da je vlada takrat v okviru danih možnosti in ne da bi grobo kršila socialni dialog, storila največ, kar je bilo v danem položaju mogoče. Pojasnila je namreč, da je bil namreč sporni aneks s sindikati sklenjen izključno zato, ker je minister Virant v letu 2008 naredil plačno reformo - in s tem dinamiko višanja plač javnim uslužbencem - s kolektivno pogodbo, ne pa z zakonom. S tem je po njenih besedah vladi onemogočil učinkovito ukrepanje v času krize.

Tudi ona Virantu zdaj svetuje dogovor s sindikati oz. ureditev plač z zakonom. "Moj resen predlog ministru Virantu pa je, da naj uredi plače javnih uslužbencev z zakonom, katerega predlog je že bil pripravljen na ministrstvu za javno upravo," pravi nekdanja ministrica.