"Vprašanje migracij je temeljno razvojno vprašanje EU-ja," je ob predstavitvi zahteve za sklic seje dejal poslanec SDS-a Branko Grims. Po njegovi oceni se ustvarja napačen vtis, da se položaj izboljšuje, saj je znova oživljena balkanska migrantska pot, sosednje države so začele vračati prebežnike, narašča število tistih, ki so ostali tukaj.

Grims je med drugim opozoril še na finančne stroške reševanja migracijskega vprašanja in varnostna tveganja. Država bi morala, tako meni Grims, začeti pripravljati zakonodajo, da Slovenija za tujce "ne bi bila tako zanimiva", prav tako pa bi morala odstopiti od mednarodnih sporazumov in nadaljnjih podpisov, ob čemer je bil kritičen do mednarodnega dogovora OZN-a za varne in urejene migracije.

Zahteve za fizično zaporo meje s Hrvaško
V SDS-u so predlagali, naj odbor za notranje zadeve pozove vlado, da uporabi vse razpoložljive pravne, tehnične, kadrovske in mednarodne možnosti ter ukrepe za fizično zaporo meje s Hrvaško na način, kot je to storila Madžarska.

Prav tako bi vlado pozvali, naj trajno ukine vse dejavnosti, povezane z uresničevanjem sistema begunskih kvot, in naj pristojni organ v 30 dneh izda odločbe o vrnitvi vseh nezakonitih prebežnikov na Hrvaško. Oba sklepa je večina članov odbora zavrnila.

Odbor ni sprejel niti sklepov, ki so ju med sejo predlagale koalicijske stranke LMŠ, SD, SMC, DeSUS in SAB, da vlada ob upoštevanju vseh varnostnih standardov izvaja ustrezno varnostno politiko, ki zagotavlja varnost, suverenost in stabilnost v državi ter da trenutno obvladuje varnostni položaj v državi. Pred glasovanjem so se opozicijski poslanci namreč odločili za obstrukcijo seje.

Poklukar: Dodatni ukrepi niso potrebni
Minister za notranje zadeve Boštjan Poklukar je zagotovil, da policija obvladuje položaj na meji s Hrvaško in da ni nobene potrebe po dodatnih načrtovanih ukrepih. Te sicer tudi sproti prilagajajo razmeram v Bosni in Hercegovini, ki jih po njegovih navedbah stalno spremlja vrh slovenske policije in notranjega ministrstva.

Letos je bilo registriranih nezakonitih prehodov čez mejo 6.758, kar je za več kot 400 odstotkov več kot lani v enakem obdobju, je navedel minister in hkrati spomnil, da smo se oktobra 2015 povprečno s tako številko ukvarjali vsak dan. "Ta številka ni majhna, je pa popolnoma obvladljiva," je poudaril Poklukar. V Sloveniji je za mednarodno zaščito zaprosilo 268 ljudi. Ob tem je Poklukar opozoril tudi na zlorabe azilnega instrumenta, a je to po njegovih besedah težava celotnega EU-ja, ne samo Slovenije.

Policija mejo nadzoruje tudi z brezpilotnim letalnikom v lasti vojske, za uporabo pa že pripravljajo policijske brezpilotnike. Postavili so tudi dodatne tehnične ovire na območju Črnomlja.

Vojaške patrulje na meji
Državni sekretar na obrambnem ministrstvu Miloš Bizjak je pojasnil, da uprava za zaščito in reševanje ter vojska delujeta predvsem kot opora ključnim nosilcem, torej notranjemu ministrstvu, policiji in uradu za oskrbo in integracijo prebežnikov. Vojska v povprečju z od 60 do 75 pripadniki sodeluje v patruljah na meji in postavljanju ter vzdrževanju tehničnih ovir. Vojska jih postavlja izključno na predlog notranjega ministrstva, povprečno lahko na dan postavijo štiri kilometre ovir, največ pa do šest.

Noben Belokranjec ne podpira žičnate ograje
Maja Kocjan iz črnomaljske civilne iniciative pa je poudarila, da prebivalci Bele krajine v vsakodnevnem življenju vse bolj občutijo povečan prihod prebežnikov. Po njenih besedah so tudi v iniciativi v stiku s policisti, ki da pravijo, da so preobremenjeni, vojaki pa nimajo pooblastil za ustrezno pomoč. "Tudi ograja je popolnoma nesmiselna, če v enem delu je, v drugem pa je ni. Noben Belokranjec ne podpira žičnate ograje, panelna ograja pa bi bila smiselna," je še dejala.