"V referendumu bomo sodelovali zaradi načina sprejemanja reforme, ki kaže, da je sprejeta s pozicije moči, normalen dialog pa koalicije in parlamenta ne zanima. Kakor je ta vlada sistemsko uničevala dialog, ga ni še nobena do zdaj,"je bil oster predsednik sindikata Pergam Dušan Rebolj. Ta se je skupaj z drugimi vodji sindikalnih centra zbral na novinarski konferenc, kjer so predstavili svoja stališča v zvezi z referendumom o pokojninski reformi.

Podobnega razpoloženja in misli so bili tudi drugi predsedniki central. Skupaj so poudarili, da se bo zaradi daljšanja delovne dobe povečala brezposelnost mladih ter da je reforma namenjena zgolj polnjenju bančnih in pokojninske blagajne. Kot je znano, je zaostrovanje pogojev za starostno upokojitev glavni kamen spotike med sindikati in vlado.
"Zelo je pomembno, da je v referendumu odprta fronta vseh sindikatov. Želeli smo skrajšati delovno dobo, ampak očitno je bilo pomembnejše kupčkanje glasov z DeSUS-om. Ustavna presoja referenduma, ki ga je napovedala vlada, bi bilo strahopetno skrivanje pred voljo ljudstva. Če premier trdi, da ima za reformo mandat ljudstva, naj preveri, ali ga ima tudi za takšno reformo," je dejal Rebolj.
Majcen: Reforma je zarota proti narodu
Predsednik sindikata Konfederacija neodvisnost Drago Lombar je ministru za delo Ivanu Svetliku očital, da je njegova izjava, da bi bil rezultat referenduma sporen, ker tisti, ki o tem odločajo, ne vedo, o čem odločajo, sramotna. V primeru padlega referenduma je Lombar napovedal nadaljevanja boja. Po mnenju Petra Majcna iz KS 90 pa reforma pomeni zaroto proti celemu narodu.
Štrukelj: Pričakovanja vlade so perverzna
Tudi prvi sindikalist javnega sektorja Branimir Štrukelj ni skoparil z očitki na račun vlade. Vlada, tako Štrukelj, sindikatom očita nepripravljenost na kompromis, medtem ko ga sama ves čas zavrača. "Predsednik vlade ne razume strukturnega pomena socialnega dialoga za družbo. Reforma se ne odvija v vakumu in prek nasprotovanja reformi državljani izražamo tudi nezadovoljstvos splošnimi razmerami. Ob naraščajočem pohlepu naveze kapitala in politike pa se mi pričakovanje vladajočih, da bodo ljudje racionalni, zdi perverzno," je poudaril. Tudi on je napovedal nadaljevanje spora ob vseh prihajajočih reformah.

V podobnem tonu je nadaljeval tudi predsednik Zveze svobodnih sindikatov Dušan Semolič, ki meni, da se strukturne reforme izvajajo zato, da se bodo reševale posledice, ki jih je povzročil kapital oziroma zato, da bo Slovenija imela boljšo bonitetno oceno. "Da so naši politiki tako usodno odvisni od bonitetnih inštitucij, ki so v krizo pripeljale ves svet, je še ena velika napaka naših politikov. Politike bi moralo skrbeti, kakšno bonitetno jim dajejo ljudje, a se nanjo očitno požvižgajo. Slovenija očitno postaja podružnica agencije Standard & Poor's," je končal Semolič.