Po petkovih protestih so na družbenih omrežjih zaokrožili posnetki ljudi, ki jih je policija legitimirala. Tudi na mestih, kjer protesti sploh niso potekali. Na Trubarjevi cesti so, denimo, pripadniki posebne policijske enote v polni opremi od nekaj posameznikov zahtevali, naj pokažejo osebne dokumente.

Policisti so na Prešernovem trgu skušali legitimirati tudi posameznico, ki je delila letake, s katerimi je pozivala k bojkotu državne proslave ob dnevu državnosti. Policisti so ji pojasnili, da mora dokumente pokazati, ker je osumljena, da bo storila kaznivo dejanje ali prekršek. S tem pojasnilom se ni strinjala, zato dokumentov ni želela izročiti. Po poročanju Dnevnika je bilo takih primerov v petek več, večini pa je skupno to, da so jim policisti kot razlog za popisovanje navedli sum storitve bodočega kaznivega dejanja ali prekrška.

Sorodna novica Zaradi zapore Trga republike protest pred policijo in petje Zdravljice

Ali je bilo tako ravnanje policije upravičeno?

Kot ocenjuje Miroslav Žaberl s Fakultete za varnostne vede, so policisti vse do zdaj svoje delo na protestih opravljali zelo korektno, saj so tudi umirjali ozračje. Zadnji dogodki pa bi lahko po njegovem mnenju kazali, da so dobili navodila, da morajo strožje ukrepati.

"Za bodoče kaznivo dejanje je težko odgovarjati. Udeležba na mirnih protestih ne more pomeniti storitve kaznivega dejanja, sploh pa ne, če gre za pripravljalna dejanja. Po mojem mnenju so policisti mislili na morebitno storitev prekrška," je na vprašanje, ali policist lahko popiše posameznika zaradi suma storitve bodočega kaznivega dejanja, odgovoril Žaberl. Kot je še pojasnil, morajo biti za ugotavljanje identitete izpolnjeni zakonski pogoji, kot jih določa 40. člen zakona o nalogah in pooblastilih policije. To so lahko, recimo, varnostni razlogi ob aretaciji ali ko se oseba nahaja na območju, kjer je gibanje omejeno. V izjemnih primerih pa lahko policija ugotavlja tudi identiteto sumljive osebe.

Zakaj je policija popisovala ljudi zunaj lokacije protesta?

Kot je za Radio Slovenija poročala Lucija Dimnik Rikič, so se po opozorilih o petkovem popisovanju ljudi pojavila ugibanja, da gre za način pritiska in ustrahovanja protestnikov in da so policisti za sistematično legitimiranje ljudi na ljubljanskih ulicah dobili navodila od vodstva policije ali morda celo od notranjega ministra. "Takšno napotilo o vsesplošnem legitimiranju bi bilo nezakonito. Navsezadnje mora policist, ki izvaja postopek zoper nekega državljana, znati pojasniti, zakaj neki postopek izvaja – kaj je razlog, da je nekoga ustavil – in na državljanovo zahtevo se mora sam legitimirati – povedati more svoje ime in enoto, iz katere izhaja," je za Radio Slovenija povedal Miroslav Žaberl.

Varuh človekovih pravic Peter Svetina je v zvezi s tem podal poizvedbo Ministrstvu za notranje zadeve. Če bo ugotovil, da je prišlo do morebitnih kršitev, bo – kot zagotavlja – nemudoma ukrepal. Ob tem pa poudarja, da morajo organi pregona paziti, da pri delu ne prekoračijo svojih pooblastil. Policija mora med protesti prav tako ves čas paziti, da v primeru posredovanja ravna zakonito, strokovno in sorazmerno. Pri varuhu še poudarjajo, da so svoboda izražanja, zbiranja in združevanja – vključno z mirnimi protesti – temeljne svoboščine, ki jih je treba spoštovati.

Policisti zoper 12 oseb uporabili prisilna sredstva

Že v soboto so na policiji navedli, da so ugotavljali identiteto pri osebah, za katere obstajajo razlogi v 40. členu Zakona o nalogah in pooblastilih policije. V dodatnem pojasnilu so zapisali, da posameznih postopkov ugotavljanja identitete ne morejo komentirati zaradi določil zakona o varstvu osebnih podatkov. Pojasnili pa so, so med varovanjem prejšnjih protestov zaznali več prekrškov in kaznivih dejanj in da je bilo tudi tokrat iz varnostnih okoliščin pričakovati, da bo prišlo od posameznih oseb do podobnih dejanj. Poudarili so, da pri tem ni šlo za ugotavljanje identitete naključnih mimoidočih ljudi.

Notranji minister Aleš Hojs je za Televizijo Slovenija dejal, da so policisti delovali v skladu z zakonom o policijskih pooblastilih. "Konkretno vsakega primera ne morem komentirati, prepričan pa sem, da je vsak izmed policistov, ki je želel kogar koli identificirati za to, imel konkreten razlog," je dejal Hojs in spomnil, še vedno velja odlok, ki striktno prepoveduje zbiranje več kot 500 ljudi na javnih mestih.

Policisti so na petkovih protestih uporabili tudi prisilna sredstva zoper 12 ljudi. Ob tem so na policiji pojasnili, da morajo o vsaki uporabi prisilnega sredstva policisti pisno poročati. Predstojnik enote nato preverja zakonitost in strokovnost uporabe policijskih pooblastil kot tudi prisilnih sredstev. Predstojnik enote mora za vsako uporabo prisilnega sredstva preveriti in oceniti strokovnost in zakonitost uporabe prisilnih sredstev, so pojasnili.

Preverjanja za uporabo prisilnih sredstev v petek še niso končali. "Če bi bila uporaba prisilnih sredstev ocenjena kot nezakonita in nestrokovna, se zoper policista uvede ustrezen notranje varnostni postopek. Vsak posameznik ima v postopku s policisti možnost uveljavljanja pravnih sredstev, če meni, da so mu bile kršene pravice," so poudarili. Glede omenjenih postopkov uporabe prisilnih sredstev na policiji do zdaj niso dobili nobene pritožbe.