V Policijskem sindikatu Slovenije (PSS) zato pozivajo k dvigu osnovnih plač vseh zaposlenih v policiji in na ministrstvu za notranje zadeve (MNZ). V sporočilu za javnost so spomnili, da so vlada in reprezentativni sindikati javnega sektorja v dogovoru o ukrepih na področju plač in drugih stroškov dela v javnem sektorju za leti 2022 in 2023 soglašali, da se po zaključku centralnih pogajanj začnejo usklajevanja o sistemskih spremembah plačnega sistema javnega sektorja, vzporedno s tem pa bodo potekala pogajanja o odpravi nesorazmerij v plačah, pri čemer bo dogovor o slednjem dosežen najpozneje do 30. junija letos. Vlada se je ob tem zavezala tudi, da bo uresničila zaveze iz sklenjenih sporazumov oziroma dogovorov v obdobju preteklih vlad.

Sorodna novica Ajanović Hovnik: Dogovori, ki ste jim zdaj priča, so uresničitev obljube iz oktobra 2022

A po ugotovitvah policijskega sindikata vlada problematiko na področju plač in kadrovskih zadev "rešuje le v določenih 'cehovskih poklicih', ki imajo zaradi možnosti političnega delovanja in neposrednega političnega vpliva svoje predstavnike tako v vladi kot na drugih ravneh oblikovanja odločitev". Tako se je po njihovih navedbah lotila "zgolj reševanja problematike v zdravstvu, socialnem varstvu in šolstvu ter nazadnje še razširila na pravosodje, medtem ko je to isto problematiko v policiji povsem spregledala oz. ignorirala, čeprav jo k temu zavezuje isti dogovor".

Ob tem so poudarili, da podpirajo dvig plač na drugih področjih, tudi ne nasprotujejo dogovoru s sodniki in tožilci o začasnem dvigu plač. "Ostro pa nasprotujemo dejstvu, da se je vlada s sodniki in tožilci o dvigu njihovih plač dogovorila, ne da bi pred tem razrešila svoje obveznosti iz dogovora in preteklih sporazumov," so zapisali.

Ker je vlada s kršitvijo dogovora porušila razmerja, ki bi šele morala biti predmet pogajanj, v Policijskem sindikatu Slovenije zahtevajo, da vlada nemudoma pristopi k dvigu osnovnih plač vseh zaposlenih v policiji in ministrstvu za notranje zadeve za najmanj štiri plačne razrede iz naslova povzročenih nesorazmerij. Zaradi neustreznega vrednotenja delovnih mest pooblaščenih uradnih oseb s posebnimi pooblastili za te zaposlene zahtevajo še dodaten dvig plač za najmanj 2–3 plačne razrede, za zaposlene v plačni skupini J v policiji in na MNZ-ju, ki ne dosegajo minimalne plače, pa zahtevajo izplačilo nominalnega dodatka.

Če bodo še naprej deležni ignorance vlade, bodo, kot so zapisali, "prisiljeni sindikalne aktivnosti drastično zaostriti". Odgovor od vlade pričakujejo do prihodnjega petka.

Za novi karierni sistem v policiji

Sindikat policistov Slovenije prav tako zahteva pravičnejše vrednotenje vseh zaposlenih tako v policiji in na ministrstvu za notranje zadeve kot na Inšpektoratu RS-ja za notranje zadeve. Zavzeli so se za takojšnjo vzpostavitev novega kariernega sistema v policiji. Prav tako zahtevajo dvig uvrstitev vseh delovnih mest pooblaščenih uradnih oseb v policiji za štiri plačne razrede in dodaten dvig osnovnih plač vseh pooblaščenih uradnih oseb v policiji za dodatne tri plačne razrede zaradi ustreznega vrednotenja pooblaščenih uradnih oseb s posebnimi pooblastili.

Poleg tega se za enako število plačnih razredov, za kolikor se dvigujejo uvrstitve delovnih mest pomočnic vzgojiteljic, potegujejo za dvig vseh ostalih delovnih mest v policiji, na ministrstvu in inšpektoratu, so zapisali.

Gasilci: Dovolj je obljub in sprenevedanja

Nezadovoljstvo zaradi plačnega sistema je vedno večje tako v javnem kot tudi v zasebnem sektorju. Potem ko je vlada dogovor dosegla z zdravniki in zobozdravniki ter pomočnicami vzgojiteljic, dodatek pa bodo dobili tudi sodniki in tožilci, ima svoje zahteve še Sindikat poklicnega gasilstva. Od vlade terja, da se poklicni gasilci uvrstijo v višje plačne razrede, sicer se bodo za pošteno vrednotenje poklicnih gasilcev bojevali z drugačnimi sindikalnimi dejavnostmi, je poročala TV Slovenija.

"Vlado pozivamo, da se vsa delovna mesta v dejavnosti poklicnega gasilstva uvrstijo osem plačnih razredov višje. Dogovor o uvrstitvi delovnih mest v dejavnosti poklicnega gasilstva, teh osem plačnih razredov višje, pričakujemo in zahtevamo najpozneje do 27. januarja 2023," je povedal David Švarc, generalni sekretar Sindikata poklicnega gasilstva Slovenije.

Protest pred vlado 16. februarja

Za 16. februarja gasilci napovedujejo protestni shod pred vlado. Po besedah generalnega sekretarja sindikata Davida Švarca je ob dogajanju v zadnjem času v njihovih enotah zavrelo. Dovolj jim je obljub, sprenevedanja in drugorazrednosti.

Kot je povzel, se je zgodil dvig plač v zdravstvu in socialnem varstvu, v delu vzgoje in izobraževanja. Sodniki in ostali funkcionarji v pravosodju so dobili dodatnih 600 evrov s 1. januarjem, brez kakršnih koli pogajanj. Vlada pa je že ob svojem nastopu plače ministrov in državnih sekretarjev dvignila v najvišje možne plačne razrede.

Takšna odločitev vlade je sicer zakonita, a dejstvo je, da je vlada pač zase poskrbela, druge pa pustila čakati in jim obljubljala odpravo nesorazmerij skupaj s prenovo plačnega sistema, je dejal Švarc. Po njegovih navedbah so se na ta način državnim sekretarjem plače dvignile za 365 evrov, ministrom za 411 evrov mesečno. To pa bi za poklicnega gasilca v 24. plačnem razredu pomenilo osem plačnih razredov. Dvig za 600 evrov, kot bodo dobili sodniki, pa bi zanj pomenil celo 11 plačnih razredov.

Sorodna novica Sviz in Glosa opozarjata na podplačanost delavcev v kulturi

Sindikat: Ni prav, da se je gasilce popolnoma izločilo

Kot so pojasnili v sindikatu, ne nasprotujejo uvrstitvam zaposlenih v dejavnosti zdravstva in socialnega varstva v višje plačne razrede, a so izrazili nestrinjanje, da se je druge skupine javnih uslužbencev in s tem tudi poklicne gasilce iz teh pogajanj popolnoma izločilo. S tem so bila plačna razmerja, ki izhajajo iz zahtevnosti in odgovornosti delovnih mest, popolnoma porušena, je opozoril Švarc.

V ilustracijo je navedel primer srednje medicinske sestre v reševalnem vozilu, ki se ji je plačni razred z 22. povišal na 28. plačni razred. Po njegovih besedah gre za delovno mesto, primerljivo z delovnim mestom gasilca v 24. plačnem razredu, ki je tako zdaj uvrščen štiri plačne razrede nižje.

Med zdravstvenim reševalcem, zdaj v 33. plačnem razredu, in primerljivim delovnim mestom gasilca specialista, ki je še vedno v 26. plačnem razredu, pa je razlika sedem plačnih razredov. Toliko je po novem razlika tudi med diplomirano medicinsko sestro v reševalnem vozilu z opravljenim preverjanjem iz nujne medicinske pomoči v 41. plačnem razredu in vodjem gasilske izmene ena, ki je v 34. plačnem razredu, je nanizal Švarc.

Dodal je še, da je z zadnjim dvigom minimalne plače gasilec v 24. plačnem razredu pristal 69 evrov pod minimalno plačo. Po besedah predsednika sindikata Gasilske brigade Ljubljana in vodje gasilske izmene v brigadi Silva Kuntariča je tako zdaj že slaba četrtina plačne lestvice poklicnega gasilstva "potopljena v tem bazenu minimalne plače". Interesa za delo v gasilskih brigadah pa je vse manj.

Medved: Nujen je dialog

Na zahtevo poklicnih gasilcev po dvigu njihovih plač so se odzvali na obrambnem ministrstvu. Državni sekretar Rudi Medved je dejal, da dobro poznajo naravo dela gasilcev, napore in tveganja, ki so jim izpostavljeni, ter menijo, da so poklicni gasilci upravičeni do dviga plač. Vendar pa ministrstvo za obrambo ni tisto, ki bi jim lahko v tem trenutku dvignilo plače, za to bo potreben dialog v okviru celotnega javnega sektorja. In ta dialog se zdaj obeta.

Po njegovih besedah je ministrstvo v nenehnem dialogu s sindikatom poklicnega gasilstva in njihove zahteve pozna že kar nekaj časa. O njih so obvestili ministrico za javno upravo, nedavno pa so pripravili tudi sestanek s sindikatom, ki se ga je udeležil tudi državni sekretar z ministrstva za javno upravo, je še povedal Medved.

Sindikalne dejavnosti bodo stopnjevali tudi v zdravstveni negi

Sindikat delavcev v zdravstveni negi bo na redni seji republiškega odbora prihodnji četrtek odločal o stopnjevanju sindikalnih dejavnosti. Za to so se odločili zaradi trenutnih dogajanj v večjem delu javnega sektorja, kot tudi plačnega dogovora za zdravstvo iz konca lanskega leta, s katerega so zaposleni v zdravstveni negi v celoti izpadli.

Po navedbah sindikata so zaposleni v zdravstveni negi edini, ki se na resornih pogajanjih, končanih decembra lani, sploh niso uspeli uvrstiti na dnevni red pogajanj. Vključena niso bila niti delovna mesta, ki so bila v novembru 2021 deležna dviga le za en ali dva plačna razreda, čeprav je, kot so zapisali, minister za zdravje ves čas poudarjal obravnavo "zdravstva kot celote".

Vlado in pristojni ministrstvi zato pozivajo, "naj zaposlene v zdravstveni negi dejansko priznajo, razumejo in iskreno sprejmejo kot del celote" ter se začnejo zares pogovarjati in dogovarjati tudi z njimi. Po odzivu vseh pristojnih pa bo po njihovih navedbah hitro jasno, ali in koliko cenijo najštevilčnejšo poklicno skupino v zdravstvu, kamor sodijo medicinske sestre, babice, zdravstveni tehniki in bolničarji negovalci.

Sindikat bo k sodelovanju v dejavnostih, o katerih bodo razpravljali v četrtek, povabili tudi predstavnike civilne družbe in vse druge organizacije, ki jih bodo želele podpreti v prizadevanjih za ohranitev poklica medicinske sestre. "Ta se zdi tako rekoč pred izumrtjem, saj se mladi enostavno več ne odločajo za delo v zdravstvu in socialnem varstvu pod aktualnimi pogoji in v luči nakazujoče se oziroma vse bolj očitne prihodnje (brez)perspektivnosti tega poklica," ugotavljajo v sindikatu.

Opozarjajo, da so glede na novo določeno višino minimalne plače številna delovna mesta v zdravstveni negi s peto stopnjo izobrazbe pod ali v višini minimalne plače, medtem ko je pri bolničarjih negovalcih položaj še skrajnejši. "Vztrajamo pri stališču in zahtevi, da je delo zaposlenih v zdravstveni negi – ki je odgovorno, tako kazensko kot strokovno – vredno in mora biti plačano več, kot je višina minimalne plače," so poudarili.

Od predsednika vlade in resornih ministrov pričakujejo takojšnje vabilo na delovni sestanek.

Ministrstvo: Sporazumi so posledica realizacije dogovorov prejšnjih vlad

Na ministrstvu za javno upravo poudarjajo, da so vsi sporazumi s posameznimi poklicnimi skupinami na področju plač v mandatu te vlade posledica realizacije že sklenjenih dogovorov prejšnjih vlad. Glede dodatka pravosodnim funkcionarjem pa pojasnjujejo, da so se slednjim v nasprotju z javnimi uslužbenci plače v zadnjih letih realno znižale.

Ministrstvo se je odzvalo na morebitno stopnjevanje sindikalnih dejavnosti, ki jih v posameznih delih javnega sektorja, in sicer zdravstvena nega, policija, poklicni gasilci, vojska, občinski funkcionarji, napovedujejo zaradi sklenjenih dogovorov v zadnjem času.

Vlada se je namreč zavezala, da bo zaradi spoštovanja pravne države podpisane dogovore na področju plač uresničila. Ne nazadnje to izhaja tudi iz dogovora s sindikati javnega sektorja iz lanskega oktobra, so pojasnili.

Dodali so, da je bil omenjeni dogovor sklenjen tudi s sindikati, ki zdaj napovedujejo stopnjevanje sindikalnih dejavnosti, in da je "nekoliko nenavadno, da svoje napovedi o stopnjevanju sindikalnih dejavnosti utemeljujejo z vladnim uresničevanjem doslej neizpolnjenih, a kljub temu veljavnih dogovorov".

Ministrstvo: Vlada od zavez ne odstopa

Ob tem na ministrstvu zagotavljajo, da vlada od svojih napovedi in zavez ne odstopa in bo v prihodnjih dneh sprejela izhodišča za prenovo plačnega sistema, o kateri se bo pogajala s sindikati javnega sektorja. Vzporedno s temi pogajanji pa bodo tekla tudi pogajanja o odpravi nesorazmerij v osnovnih plačah v javnem sektorju, ki naj bi se zaključila do 30. junija.

V zvezi z začasnim dodatkom pravosodnim funkcionarjem v višini 600 evrov bruto na ministrstvu opozarjajo, da gre za poklicno skupino, ki se ji plače ne samo niso povišale tako kot ostalim poklicnim skupinam v javnem sektorju, pač pa so se jim od leta 2015 do danes celo realno znižale – tožilcem za 11 odstotkov, sodnikom pa za 4,9 odstotka. Javnim uslužbencem pa so se nasprotno zvišale za 12,8 odstotka.

Opozorili so, da zaostajanje plač pravosodnih funkcionarjev zaradi zaostanka za plačami preostalih dveh vej oblasti obravnava tudi ustavno sodišče. "Ob tem velja opozoriti na pomen materialnega položaja in neodvisnosti sodnikov in tožilcev, zato ni bilo moč čakati na ureditev ustreznih razmerij v okviru sistemske zakonodaje, tako kot pri ostalih poklicnih skupinah," so še zapisali na ministrstvu.

Gre za začasen ukrep, s katerim vlada uresničuje eno od koalicijskih zavez o spoštovanju pravne države, so poudarili.