Po pričakovanjih so podprli tudi spremembo zakona o davku od dohodkov pravnih oseb, po katerem bodo imela podjetja 30-odstotno investicijsko olajšavo. Sprejeti zakon o subvencijah naj bi ob skrajševanju delovnega časa ohranjal delovna mesta v večjih podjetjih. Če bo delodajalec delovni čas skrajšal na 36 ur, bo namreč upravičen do 60 evrov mesečne subvencije za vsakega delavca. A predlog zakona po mnenju sindikatov ne preprečuje zniževanja plač, zato so pred sejo protestirali pred parlamentom.

Vlada bo za omenjene subvencije potrebovala 230 milijonov evrov. Ukrep je namenjen približno 200.000 delavcem in naj bi omejil učinke gospodarske krize, ki je prinesla zmanjšanje naročil, ter pripomogel k ohranitvi delovnih mest. V podjetjih, kjer bodo skrajšali delovni čas z 40 na 36 ur, bi za obdobje šestih mesecev odbili po 60 evrov na delavca. V primeru še krajšega delovnega tedna bodo podjetja lahko prejela še dodatnih 15 do 60 evrov. Vloge bodo podjetja lahko oddajala do 1. septembra, v tem času pa podjetja ne bodo smela niti odpuščati niti deliti nagrad vodstvu ali nadzornim svetom.

Vendar pa s predlogom subvencioniranja niso zadovoljni ne delodajalci ne sindikati. Kot menijo sindikati, to namreč ne bo zagotovilo, da prejemniki subvencij ob skrajšanju delovnega časa ne bodo zmanjševali plač. Predstavniki Zveze svobodnih sindikatov so zato pred državim zborom pripravili protest.

Davčne spremembe
Obenem je državni zbor obravnaval tudi dve davčni noveli, ki ju je predlagala opozicija, in sicer glede davka na dodano vrednost in davka na dobiček. Z davčnimi spremembami naj bi pomagali majhnim podjetjem. Vendar pa vladna večina v parlamentu vsem spremembam ni naklonjena.

Opozicija je predlagala več sprememb, med drugim skrajšanje roka, v katerem mora država podjetjem vrniti preveč plačan DDV, z dveh mesecev na sedem dni; zmanjšanje davka na dobiček za dve odstotni točki; povečanje razvojne olajšave in 30-odstotno investicijsko olajšavo za vsa podjetja. Vladna stran ob tem podpira zgolj 30-odstotno investicijsko olajšavo, in to bi omejila na največ 30 tisočakov. Proračun naj bi bil tako ob 50 milijonov evrov, drugi predlogi pa bi sicer zahtevali bistveno več. DZ je oba predloga zakona zavrnil.

E. S.