Poslanci državnega zbora so konec oktobra na 50. izredni seji sprejeli zakon za urejanje položaja študentov, ki ga je pripravila Študentska organizacija Slovenije (SOŠ). Med drugim so poslanci uslišali željo, da imajo vsi študenti status študenta do konca študijskega leta, tudi če magistrirajo med letom, statusu pa se bo študent lahko po novem tudi odpovedal (na primer za potrebe prijave v evidenco brezposelnih oseb). Na drugi strani so poslanci dovolili uporabo subvencionirane prehrane le do 21.00 in ne do 22.00, kar je predlagal ŠOS, in zavrnili predlog, da bi študentje imeli subvencionirano prehrano tudi med 15. julijem in 15. avgustom.

Vendar so z doseženim zadovoljni v SOŠ-u, saj je njegov predsednik Aleksandar Spremo pojasnil, da so dosegli odpravo dela varčevalnih ukrepov, kar bo pripomoglo k izboljšanju socialnega položaja študentov. "Čeprav se je končno besedilo zakona nekoliko spremenilo od prvotnega, smo zadovoljni, saj gre za pomemben korak v pravo smer," je dejal.

Medtem ko so na krovni študentski organizaciji zadovoljni z doseženim, pa se bodo morali poslanci DZ-ja na novi izredni seji, ki bo predvidoma prihodnji teden, še enkrat ukvarjati s "krivicami", ki pestijo nekaj več kot 2000 študentov.

Levica želi popraviti krivice
Izredno sejo predlaga Levica, ki želi črtanje določbe iz 69. člena novele zakona o visokem šolstvu, ki določa, da so pravice študentov, kot so zdravstveno zavarovanje, subvencionirana prehrana, bivanje in prevoz ter pravica do štipendije, omejene najdlje na čas trajanja enega študijskega programa na posamezni stopnji.

To pomeni, da so z letošnjim študijskim letom brez zdravstvenega zavarovanja ostali študentje, ki so se prepisali na drug program, in nekateri tisti, ki obiskujejo izredni študij ali pa so starejši od 27 let.

"Gre za študente in študentke, ki svoje študijske obveznosti opravljajo, zakon pa jim, čeprav imajo status študenta in niso niti v delovnem razmerju, niti samozaposleni, niti iskalci zaposlitve, naštete pravice jemlje. S tem je njihov študij otežen, da ogrožene zdravstvene in socialne varnosti niti ne omenjamo. Povrh vsega pa nihče, niti študenti niti javnost, o posledicah sprememb zakonodaje ni bila pravočasno obveščena," opozarjajo v Levici.

Hkrati pa tudi proučujejo "možnosti, kako vrniti nekatere pravice tudi za nazaj, za obdobje zadnjega meseca, ko so bili študenti brez pravic. Tu gre predvsem za zdravstveno zavarovanje študentov, ki so ga v tem času plačevali iz svojega žepa."

Neuslišana opozorila študentov
"Pred nekaj dnevi je več kot 2000 študentk in študentov ostalo brez zdravstvenega zavarovanja in drugih pravic, povezanih s statusom študenta (štipendije ter subvencije za prehrano, bivanje in javni prevoz). Razlogi, ki jih navaja Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport (MIZŠ), so kratko malo bizarni: šlo naj bi za ureditev stanja vpisanih v predbolonjske študijske programe in omejitev izkoriščanja socialnih pravic fiktivno vpisanih študentov – a kako so v isti koš padli še študentje enovitih magistrskih programov, zaporedno, vzporedno in izredno vpisani, tisti, ki so se prepisali v višjih letnikih in celo študenti v izrednih okoliščinah, je jasno samo MIZŠ. Ministrstvo je trdilo (in še vedno trdi), da ni šlo za napako, a po pritisku medijev, študentov in političnih strank so visokošolski informacijski sistem vseeno popravili tako, da študentje enovitih programov in študentje v izrednih okoliščinah niso več sankcionirani," so že oktobra v javnem pismu zapisali v Študentski Iskri.

Ob tem je najzanimivejše to, da je bila sprememba spornega 69. člena, ki je omogočila to anomalijo, sprejeta dodatno, zunaj javne razprave o noveli zakona, na kar je opozoril sindikat Pergam, ki je sodeloval v delovni skupini, v okviru katere je potekalo usklajevanje novele. "V KSS Pergamu zato odločno zavračamo poskus ministrstva, da bi nam pripisalo soodgovornost za sprejeto spremembo 69. člena Zakona o visokem šolstvu in njene posledice," so zapisali.

Na ministrstvu za izobraževanje, ki ga vodi donedavna predsedniška kandidatka Maja Makovec Brenčič, so po poročanju STA sicer sporočili, da je v pripravi mnenje na predlog novele zakona, ki ga je v državnozborski postopek vložila Levica. Mnenje pa bo sprejela vlada in ga poslala v DZ.

MIZŠ: Ne gre za napako
In kakšno je sicer stališče ministrstva za izobraževanje, znanost in šport glede omenjenih problemov študentov. To najbrž najbolj jasno razkrije pojasnilo ministrstva v pismih bralcev v aktualni izdaji Mladine.

"Treba je poudariti, da je status študenta predvsem pravica do vpisa in izobraževanja pod enakimi, z zakonom in statusom in s študijskimi programi določenimi pogoji, drugo pa so pravice in ugodnosti študentov, ki izhajajo iz statusa študenta in o katerih govori spremenjeni (69. člen Zvis)," je zapisal tiskovni predstavnik ministrstva za izobraževanje Sebastijan Magdič.

"Ne gre za napako, kot trdijo v študentskih organizacijah, temveč za izvajanje enega od pomembnih ciljev visokošolske politike, tj. vzpostavitev enotnega in transparentnega sistema socialnih transferjev, vezanih na pravico koriščenja z dolžino študentskega programa – gre za cilje, določene v resoluciji o nacionalnem programu visokega šolstva 2011–2020. Namen 69. člena je spodbuditi študente, da čim prej končajo študij na posamezni stopnji in si s tem pridobijo izobrazbo in stopijo na trg dela," je še pojasnil in dodal, da se čas trajanja enega študijskega programa že zdaj upošteva pri štipendiranju in subvencioniranem bivanju.