Pod zakonski predlog so se podpisali poslanci SMC-ja, DZ pa ga bo predvidoma obravnaval na izredni seji, ki naj bi bila v torek. Pričakovati je, da bo po podpori odbora za delo, družino, socialne zadeve in invalide zakonski predlog sprejel tudi DZ. Poleg koalicijskih SMC-ja, DeSUS-a in SD-ja se je zanj izrekla tudi opozicijska ZL-ja.

Na seji odbora za delo je zakonski predlog predstavil predsednik DZ-ja Milan Brglez. Poudaril je, da predlog ne prinaša novega praznika, ampak le vrača praznik, ki je bil na podlagi pavšalnih razlag odvzet. Opozoril je, da v primeru 2. januarja tudi ne gre za praznik, ki bi imel kakršenkoli ideološki predznak.

"Nekateri očitajo, da s tem povzročamo dodatne stroške, pri čemer naj poudarim, da nihče nima ocene, koliko naj bi teh stroškov bilo," je opozoril predsednik DZ. Po njegovih besedah mnogi doktorji ekonomije ugotavljajo, da je morebitne izgube nemogoče oceniti, "ker 2. januar pač ni navaden delovni dan, zato so vse ocene privlečene za lase".

Brglez je v zvezi s predlogom spremembe zakona o praznikih in dela prostih dnevih še dejal, da pa je "možno izračunati prihranek, ki se bo zgodil v javnem sektorju, in ta znaša okoli milijon evrov". V imenu vlade je predlog podprla državna sekretarka na ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Martina Vuk.

Do predloga je bila kritična Iva Dimic (NSi), ki je dejala, da je predlog izraz neodgovorne politike "podarjanja bombončkov". Menila je, da bi bilo primerneje znižati DDV, saj bi imeli državljani od tega bistveno več. Med drugim tudi prepričljiv dokaz, da se gospodarsko in finančno stanje v državi vendarle izboljšuje.

Zavrnitev dveh novih cerkvenih praznikov
Odbor za delo je zavrnil dopolnilo NSi-ja, ki je predlagal dva nova praznika, ki bi bila tudi dela prosta dneva: 6. januar kot praznik Sv. treh kraljev ali Gospodovega razglašenja in veliki petek, ki je premakljiv dan. S tem bi po besedah Dimičeve v nasprotju z 2. januarjem dobili dva evropsko primerljiva praznika.