"Slovenkam in Slovencem želimo veliko optimizma in zagona, predvsem pa dodaten čas za družino, prijatelje in sprostitev. V poslanski skupini SMC-ja ocenjujemo, da je javnofinančna situacija toliko stabilizirana, da vrnemo ta dela prosti dan. Predlagamo, da spremembo zakona izpeljemo po skrajšanem postopku, tako da bi zakon, če bo sprejet, začel veljati že z 2. januarjem 2017," je o predlogu povedala vodja poslanske skupine SMC-ja Simona Kustec Lipicer.

Predlog po njenih besedah podpirata tudi ministrstvi za finance in gospodarstvo. Zlasti slednje ocenjuje, da prost dan prinaša pozitivne učinke za turizem, ki je lani dosegel rekordne rezultate, in spodbuja dodatno porabo, kar vpliva na gospodarsko rast.

Koalicija za, a na SMC gledajo malo postrani
Podpredsednik DeSUS-a in poslanec Tomaž Gantar meni, da bi bil 2. januar lahko dela prost dan. A to, da se s tem ukvarjajo v času, ko morajo reševati res težke dileme, po njegovem mnenju lahko nakazuje všečno ravnanje, da se "morda javno mnenje vsaj v nečem umiri". Temu v prid govori tudi dejstvo, da je bil SMC leta 2015 proti takemu predlogu, se strinja Gantar.

Poslanska skupina SD-ja bo vrnitev 2. januarja kot dela prostega dne podprla. Ne bodo pa pod predlog zakona prispevali podpisov, so pojasnili.

Odločitev SMC so danes pozdravili tudi v ZL-ju, v katerem so bili leta 2015 pobudniki takšnega predloga.
Štrukelj: Nobena resna vlada ne bi predlagala česa takšnega
V odzivu za TV Slovenija je glavni pogajalec sindikatov javnega sektorja Branimir Štrukelj SMC-jev predlog označil kot skrajni cinizem oblasti, ki da se poskušajo za neetično ravnanje odkupiti s podarjanjem enega dodatnega dneva v novem letu. "To je za javne uslužbenke in uslužbence skrajno žaljivo. Vsi, s katerimi sem se danes srečal, so to ponujeno roko spremljali z nasmehom. Neka resna vlada si v tako napetem trenutku ne bi smela privoščiti tako pritlehne, krošnjarske poteze, ki bi na neki način za drobiž kupila javne uslužbence," je še dejal.

Predlog je zelo nestrokoven, pa meni predsednik GZS-ja. "Primerjave kažejo, da vse nam najbolj konkurenčne države višegrajske skupine delajo od 70 do 250 ur na leto več kot mi. Predlog je tudi do gospodarstva izjemno nekorekten, saj prihaja v letu, ko koalicija ni zmogla zmanjšati obremenitev gospodarstva, istočasno pa se dokaj neuspešno pogaja za plače v javnem sektorju, kar bo še dodatno povečalo obremenitve gospodarstva," je dejal.

Ukinjen zaradi varčevanja
S sprejetjem Zakona o uravnoteženju javnih financ (ZUJF) 2. januar leta 2013 ni bil več dela prost dan. Glavni razlog za ukinitev naj bi bil prispevek k višji produktivnosti oziroma višjemu bruto domačemu proizvodu. Drugi razlog za njegovo ukinitev pa je bilo tudi to, da v večini preostalih evropskih držav 2. januar ni dela prost dan.

Predlog ZUJF-a je sprva predvideval tudi ukinitev 2. maja kot dela prostega dneva, vendar so se vlada in sindikati takrat dogovorili, da bo še naprej dela prost dan. 2. januar je bil dela prost dan več kot pol stoletja, saj je bil skupaj z 2. majem in 30. novembrom za praznik določen leta 1955.

Uradnih podatkov, koliko se je zaradi ukinitve praznika privarčevalo, ni. Gospodarska zbornica Slovenije (GZS), ki je predlog podprla, je leta 2014 ocenjevala, da je "prihranka za blizu 35 milijonov evrov", v javnem sektorju pa naj bi ta prihranek znašal okoli 170.000 evrov.