V Sloveniji bomo imeli v letu 2014 12 dela prostih dni. Po 1. januarju še slovenski kulturni praznik ali Prešernov dan (8. februar), velikonočni ponedeljek (21. april), dan upora proti okupatorju (27. april), praznik dela (1. in 2. maj), dan državnosti (25. junij), Marijino vnebovzetje (15. avgust), dan reformacije (31. oktober), dan spomina na mrtve (1. november), božič (25. december) ter dan samostojnosti in enotnosti (26. december). Dva izmed naštetih 'padeta' na soboto (8. februar in 1. november), eden pa na nedeljo (27. april).
2. maja ne praznujejo nikjer drugje v Evropi, je pa res, da imajo nekatere države več prostih dni ob nekaterih krščanskih praznikih, ki jih v Sloveniji ne zaznamujemo z dela prostimi dnevi. Edini praznik, ki je dela prost dan po vsej Evropi, je božič (25. december), v večini držav pa so prosti dnevi tudi novo leto, velikonočni ponedeljek, Marijino vnebovzetje in 26. december, ki je v Sloveniji dan samostojnosti in enotnosti, drugje pa dan obdarovanja oz. štefanovo. V več državah so dela prosti dnevi tudi 24. december (božični večer), 6. januar (sveti trije kralji), veliki petek in vnebohod (40 dni po veliki noči). Prvi maj z dvema dnevoma zaznamujemo le v Sloveniji, na Danskem, Irskem, Nizozemskem in v Veliki Britaniji pa ni dela prost dan niti prvi maj. 2. januar je praznik tudi v Romuniji in v Veliki Britaniji, res pa je, da v nekaterih državah praznujejo tudi silvestrovo (Švica, Latvija, Estonija, Danska in Finska). V Sloveniji imamo tudi tri praznike, ki niso dela prosti dnevi: dan združitve prekmurskih Slovencev z matičnim narodom (17. avgust), dan vrnitve Primorske k matični domovini (15. september) in dan Rudolfa Maistra (24. november).
Slovenski delavci na leto oddelajo približno 12 milijonov nadur, glede na ta podatek pa so preobremenjeni. Dva dneva več dela na leto pri plačah ne bi priznali. Z dodatnim delom bi se zgolj povečali dobički lastnikov kapitala. Omenjeno tudi kaže, da so za večino delodajalcev, ki so v bližini vlade, delavci zgolj strošek, hkrati pa so ti izračunali, da bi z ukinitvijo enega prazničnega dneva zaslužili 60 milijonov evrov. Z ukinitvijo polurnega plačanega odmora bi delodajalci na leto zaslužili približno milijardo evrov, a temu sindikati nasprotujejo. Tudi pri dopustih in drugih dela prostih dneh Slovenija v ničemer ne odstopa od evropskega povprečja, nasprotno pa je po številu minimalnih dni dopusta na evropskem repu.
2. januar, tako kot po večini Evrope, tudi v Sloveniji od maja 2012 ni več prost dan. Glavni razlog za ukinitev naj bi bil prispevek k višji produktivnosti oziroma višjemu bruto domačemu proizvodu. Drugi razlog za njegovo ukinitev pa je bilo tudi dejstvo, da v večini preostalih evropskih držav 2. januar ni dela prost dan.
Tolk jamranja, kolk da moramo vsi delat 2. januarja, ceste pa včeraj in danes zjutraj bistveno bolj prazne.
— Darjan Kacin (@DarjanK) January 3, 2014Predlog ZUJF-a je sprva predvideval tudi ukinitev 2. maja kot dela prostega dneva, vendar so se vlada in sindikati dogovorili, da bo ta še naprej dela prost dan. 2. januar je bil dela prost dan več kot pol stoletja, saj je bil skupaj z 2. majem in 30. novembrom za praznik določen leta 1955.
Ni praznik, predragi mi, naše življenje, življenje naj bode ti delaven dan! :) #Gregorčič #2januar
— Rok Srakar (@RokSrakar) January 2, 2014, mogoče bi bil pa #2januar res lahko spet dela prost dan? Bi se vsaj en dan kasneje po praznikih spet skregali zarad politike. #džizs
— Rok Srakar (@RokSrakar) January 2, 2014se zdi to s produktivnostjo 2. januarja en sam nateg. Prav nihče se ne počuti pretirano produktivnega danes. Nazaj s praznikom!
— Kristina (@XtinaTweeta) January 2, 2014
Razlika je 35 milijonov evrov?
Statistični podatki za zadnjih nekaj let kažejo, da v povprečju vsak delovni dan poveča oziroma zmanjša rast BDP-ja za 0,1 odstotne točke, kar predstavlja okrog 35 milijonov evrov. To velja ob predpostavki, da so vsi drugi pogoji, ki določajo rast BDP-ja, enaki v obeh letih. Da je učinek odprave plačanega praznika na dodano vrednost 35 milijonov evrov, so za MMC potrdili tudi v Gospodarski zbornici Slovenije. V GZS-ju so še poudarili, da odprava enega plačanega praznika pomeni en produktiven dan več, kar naj bi samo po sebi pozitivno vplivalo na ustvarjeno dodano vrednost.
Bus (6) je bil danes napol prazen. Toliko o tem, kako je 2. januar "delovni" dan. Ljudje pač porabijo dan dopusta.
— Robert Fras (@robertfras) January 2, 2014če nam vrnejo praznik 2. januar, je pa treba hitro posneti 5 del Sam doma #SamDoma
— Dejan Trop (@krofek) January 2, 2014, zakaj moram jutri v solo, mami pa v sluzbo?... Zato, ker so se tako odlocili tisti, ki jim ni treba ne v solo, ne v sluzbo. #2januar
— Edvard Kadic (@edvardkadic) January 1, 2014Za prosti dan je treba izkoristiti letni dopust
Za podjetje je finančno ugodneje, da delavec, ki se pač odloči, da želi biti 2. januarja prost, izkoristi letni dopust, so dejali v zbornici. To velja tudi za odločitev podjetja o kolektivnem dopustu, saj v vsakem primeru družba "oddela" en delovni dan več. Za zbornico je vpliv dodatnega delovnega dne na produktivnost zelo pomemben, saj ta v Sloveniji zaostaja za evropskim povprečjem, in to za okoli 40 odstotkov (medtem ko so stroški dela v evropskem povprečju).
2. januar je zelozelo kilav delovni dan - ..
— Tadej Toš (@Tadejtos) January 2, 2014se ti prazniki (ker ni snega) že malce vlečejo, bi rade volje menjal 2.januar za 2.maj #praznik #prostidnevi
— BoSh (@BSkof) January 1, 2014[MENJAM] 15. avgust za 2. januar. (po želji dodam še velikonočni ponedeljek).
— Karolina Č. (@karolina83) January 1, 2014
GZS o zavajajočih podatkih
Na zbornici so izpostavili še statistiko Eurostata z začetka januarja, ki kaže, da Slovenija po povprečnem številu delovnih ur na teden (39,7 ure/teden) prehiteva povprečje EU-ja (37,2 ure/teden), a niso pozabili poudariti, da naša država v nasprotju z večino evropskih držav pozna plačan odmor za malico, ki je vštet v delovni čas. Poudarili so, da je zato "podatek o zakonsko določenem polnem delovnem času 40 ur na teden v Sloveniji v mednarodni primerjavi zavajajoč".
Uf, kako smo pomagali gospodarstvu... nevem kaj izbrati od vseh delovnih mest, ki so na voljo #2januar
— ZlatkoS (@sZlatko) December 31, 2013bi bila Alenka res kaj boljsa os JJ-ja bj nam vrnila 2. Januar.
— Andreja Vezovnik (@anderzey) January 1, 2014so rekli da je 2. Januar delovni dan. Koliko jih je danes na delu me zanima? @VladaRS
— Speexy (@Speexy) December 31, 2013
2. januarja dela prosti le Romuni in Britanci
2. januar tako praznujejo le še Romuni in Britanci. V Sloveniji bomo imeli v letu 2014 12 dela prostih dnevov. Po 1. januarju še slovenski kulturni praznik ali Prešernov dan (8. februar), velikonočni ponedeljek (21. april), dan upora proti okupatorju (27. april), praznik dela (1. in 2. maj), dan državnosti (25. junij), Marijino vnebovzetje (15. avgust), dan reformacije (31. oktober), dan spomina na mrtve (1. november), božič (25. december) ter dan samostojnosti in enotnosti (26. december). Dva izmed naštetih 'padeta' na soboto (8. februar in 1. november), eden pa na nedeljo (27. april).
Letos praktično ne bo prostih dnevov med tednom. Pričakujem, da bo gospodarska rast eksplodirala. #2.januar
— zoran p (@p_zoran) January 1, 2014silvestroval v New Yorku,ko je bila v SLO že ura 6 zjutraj.Potem se hitro streznit,na avion in se 2.januarja poštemplat v službi...
— Super Visor (@SLO_Super_Visor) January 2, 20142. januarja je trajalo moje upanje, da bo v 2014 drugače...
— Dejan Vedlin (@D_Vedlin) January 2, 2014V Sloveniji bomo imeli v letu 2014 12 dela prostih dni. Po 1. januarju še slovenski kulturni praznik ali Prešernov dan (8. februar), velikonočni ponedeljek (21. april), dan upora proti okupatorju (27. april), praznik dela (1. in 2. maj), dan državnosti (25. junij), Marijino vnebovzetje (15. avgust), dan reformacije (31. oktober), dan spomina na mrtve (1. november), božič (25. december) ter dan samostojnosti in enotnosti (26. december). Dva izmed naštetih 'padeta' na soboto (8. februar in 1. november), eden pa na nedeljo (27. april).
2. maja ne praznujejo nikjer drugje v Evropi, je pa res, da imajo nekatere države več prostih dni ob nekaterih krščanskih praznikih, ki jih v Sloveniji ne zaznamujemo z dela prostimi dnevi. Edini praznik, ki je dela prost dan po vsej Evropi, je božič (25. december), v večini držav pa so prosti dnevi tudi novo leto, velikonočni ponedeljek, Marijino vnebovzetje in 26. december, ki je v Sloveniji dan samostojnosti in enotnosti, drugje pa dan obdarovanja oz. štefanovo. V več državah so dela prosti dnevi tudi 24. december (božični večer), 6. januar (sveti trije kralji), veliki petek in vnebohod (40 dni po veliki noči). Prvi maj z dvema dnevoma zaznamujemo le v Sloveniji, na Danskem, Irskem, Nizozemskem in v Veliki Britaniji pa ni dela prost dan niti prvi maj. 2. januar je praznik tudi v Romuniji in v Veliki Britaniji, res pa je, da v nekaterih državah praznujejo tudi silvestrovo (Švica, Latvija, Estonija, Danska in Finska). V Sloveniji imamo tudi tri praznike, ki niso dela prosti dnevi: dan združitve prekmurskih Slovencev z matičnim narodom (17. avgust), dan vrnitve Primorske k matični domovini (15. september) in dan Rudolfa Maistra (24. november).
Slovenski delavci na leto oddelajo približno 12 milijonov nadur, glede na ta podatek pa so preobremenjeni. Dva dneva več dela na leto pri plačah ne bi priznali. Z dodatnim delom bi se zgolj povečali dobički lastnikov kapitala. Omenjeno tudi kaže, da so za večino delodajalcev, ki so v bližini vlade, delavci zgolj strošek, hkrati pa so ti izračunali, da bi z ukinitvijo enega prazničnega dneva zaslužili 60 milijonov evrov. Z ukinitvijo polurnega plačanega odmora bi delodajalci na leto zaslužili približno milijardo evrov, a temu sindikati nasprotujejo. Tudi pri dopustih in drugih dela prostih dneh Slovenija v ničemer ne odstopa od evropskega povprečja, nasprotno pa je po številu minimalnih dni dopusta na evropskem repu.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje