Večina ukrepov v vladnem osnutku programa reform in stabilizacije temelji na novih davkih. Tako naj bi Slovenija z začetkom leta 2014 dvignila DDV z 8,5 na 9,5 odstotka oziroma z 20 na 22 odstotkov, s čimer bi se proračun okrepil za dodatnih 250 milijonov evrov letno.

Novost med slovenskimi davki naj bi bil t. i. krizni davek, ki naj bi bil uveden še letos in bo predvidoma veljal do konca leta 2014. Po obstoječi zamisli naj bi bile plače progresivno obdavčene od enega (za najnižje dohodke) do petih (za najvišje dohodke) odstotkov. V državno blagajno pa naj bi se tako nabralo dodatnih 150, prihodnje leto pa 300 milijonov evrov.

Med predlaganimi ukrepi za gašenje javnofinančne krize pa so predvideni tudi davek na nepremičnine, ki naj bi ga uvedli leta 2015, in davki na loterijske srečke, na sadne pijače, na "sivo ekonomijo", dvig sodnih taks, zamrznitev davka na dohodek pravnih oseb, prodaje državnih podjetij, CO2 dajatve za motorna vozila, tudi državne investicije, med katerimi so posebej navedeni Hidroelektrarne na Savi in gradnja cestnega omrežja.

Višji DDV predvideva že obstoječi ZUJF
Največ ogorčenja je požela napoved dviga DDV. Podobno je bilo lansko jesen, ko je dvig nižje stopnje DDV-ja za določeno blago in storitve (časopisi, rezano cvetje, hrana za hišne ljubljenčke …) napovedal nekdanji finančni minister Janez Šušteršič. Toda na drugi strani je dvig DDV-ja, vsaj sodeč na trenutno javno finančno situacijo, pravzaprav realnost že po obstoječem zakonu o uravnoteženju javnih financ.

198. člen ZUJF-a, ki je bil sprejet lani maja, namreč predvideva, da se če primanjkljaj državnega proračuna za leto 2013 oziroma 2014 preseže 3 odstotke BDP-ja, splošna stopnja DDV-ja naslednjem letu poveča tako, da se zagotovijo dodatni prihodki državnega proračuna, s katerimi se krije presežni primanjkljaj predhodnega leta, vendar ne več kot za 3 odstotne točke.

Proračun je z novimi davki krepil že minister Šušteršič
Šušteršič je ob napovedi svojih ukrepov za zmanjševanje proračunskega primanjkljaja lani jeseni napovedal, da bo okrog 200 milijonov evrov prispevalo zniževanje mase plač v javnem sektorju, ki naj bi se zmanjšala za pet odstotkov.

Proračun na prihodkovni strani naj bi se na račun novih davkov okrepil za 250 milijonov evrov. 70 milijonov evrov naj bi prispevala odprava znižane stopnje DDV-ja za nekatere dejavnosti in storitve, vendar to ni bilo sprejeto.

Krepitev proračuna pa je bila med drugim napovedana tudi s spremembo dohodninskega sistema (50 milijonov evrov), uvedba davka na vse finančne storitve (50 milijonov evrov), zvišanje okoljskih dajatev in koncesij (22 milijonov evrov) in spremembe davka na motorna vozila s prostornino motorja 2.500 ccm ali več (med 20 in 25 milijoni) kot tudi z ukrepi za učinkovitejše pobiranje denarnih kazni ter s povišanjem sodnih taks (15 milijonov evrov).

Nekatere nove davščine so bile že sprejete. Minister Šušteršič pa je ob svojem slovesu konec letošnjega januarja razložil, da so na finančnem ministrstvu že pripravili predlog obdavčitve sladkih pijač, od katerega naj bi se nateklo dodatnih 14 milijonov evrov proračunskih prihodkov, od obdavčitve srečk pa 17,4 milijona evrov. O uveljavitvi omenjenih dveh davkov razmišlja tudi sedanja vlada.

Naložbe za zagon gospodarstva
Janševa vlada je napovedovala, da bo iz evropskih skladov za investicije izčrpala kar 600 milijonov evrov. Med razvojnimi projekti so bile na prednostni listi modernizacija, rekonstrukcija in nadgradnja železniških prog, učinkovita raba energije in obnovljivih virov (biomasa in vodna energija) ter naložbe v energetsko prenovo stavb kot vlaganja v bolnišnično infrastrukturo ter tehnološka prenova in rekonstrukcija letališča Cerklje ob Krki. Ob tem poudarjajo, da je letališče opredeljeno kot javno in je zgrajeno po civilnih in vojaških predpisih, tako da bi na njem lahko potekala tudi gospodarska dejavnost.

Nova vlada konkretnih infrastrukturnih načrtov še ni razgrnila, na koalicijskem vrhu pa je bilo veliko govora o gradnji hidroelektrarn na Savi, medtem ko naj bi bili projekti drugega tira železnice, dodatnega pomola v Luki Koper ali avtocestne tretje razvojne osi z dokumentacijo še vedno daleč od izvedbe.