Tvorci novele pomorskega zakonika, ki jo je pripravilo ministrstvo za infrastrukturo in je začela veljati konec maja, so po poročanju Radia Slovenija po pomoti razveljavili člene od 218 do 223 zakona o delovnih razmerjih iz leta 2013, med drugim štiri člene kazenskih določb, ki se nanašajo na kršitve delodajalcev. 52 poslancev je konec aprila pomorski zakonik podprlo, ministrstvo pa je v DZ poslalo novelo zakona o delovnih razmerjih kot popravek. DZ ga je na tokratni redni seji podprl s 74 glasovi za in nobenim proti.

Kot pravijo na ministrstvu za delo, je do pomote prišlo zaradi napačnega navajanja uradnih listov, z novim predlogom zakona pa bodo razveljavljene določbe znova veljale. Ob tem poudarjajo, da pomorski zakonik ni črtal 217. člena, ki za posamezne prekrške predvideva kazni od 3 do 20 tisoč evrov, inšpektorji pa imajo za kršilce v vmesnem obdobju še vedno možnost izreka globe po zakonu o inšpekciji dela. Spremenjeni zakon bo začel veljati prihodnji teden.

Svobodna izbira pogrebnika
Poslanci so z 44 glasovi za in 10 proti sprejeli zakon o pogrebni in pokopališki dejavnosti, s katerim vlada celovito prenavlja sistemsko ureditev dejavnosti. Obstoječa zakonodaja iz leta 1984 je po besedah gospodarskega ministra Zdravka Počivalška zastarela, vlada pa se je morala prenove lotiti tudi po opozorilih računskega sodišča.

Državljani lahko sami izbrali izvajalca pogrebnih storitev. Pokopališka dejavnost bo z novim zakonom ostala v pristojnosti občin, medtem ko se bo pogrebna dejavnost, če bo to mogoče, izvajala v okviru proste gospodarske pobude kot tržna dejavnost.

Pogrebna dejavnost obsega zagotavljanje 24-urne dežurne službe, ki je obvezna občinska gospodarska javna služba, prevoz, pripravo in upepelitev pokojnika ter pripravo in izvedbo pogreba. Pokopališka dejavnost pa obsega upravljanje ter urejanje pokopališč in ju zagotavlja občina.

Veljavni zakon je bil sprejet še v prejšnji družbeni ureditvi, zato posamezne rešitve po njegovih besedah ne zadostujejo več potrebam. "Pomanjkljiva in zastarela zakonodaja je povzročala, da so se njene ureditve izvajale različno," je minister še izpostavil v predstavitvi predloga.

Poslanci so seznanjeni z Mramorjevim odstopom
DZ se je seznanil z odstopom ministra za finance Dušana Mramorja iz osebnih razlogov. "DZ ugotavlja, da je Mramorju prenehala funkcija ministra za finance," je dejal predsednik DZ-ja Milan Brglez in spomnil, da bo to funkcijo začasno prevzela ministrica, pristojna za razvoj, strateške projekte in kohezijo, Alenka Smerkolj.

Sicer pa je DZ na tokratnem nadaljevanju redne seje sprejel še kopico zakonskih aktov.
Ostreje nad fiktivne prijave prebivališča
Z zakonom o prijavi prebivališča, sprejetim s 66 glasovi za in petimi proti, se odpravljajo nekatere administrativne ovire in obenem ostreje kaznujejo fiktivne prijave. Na naslov prebivališča je namreč vezanih veliko pravic, zato se v praksi po navedbah vlade pogosto dogaja, da posamezniki institut zlorabljajo. Če državljan ob prijavi ne bo navedel resničnih podatkov, mu lahko prekrškovni organi po novem izrečejo globo, ki je višja od najnižje predpisane. Najdaljše obdobje prijave začasnega prebivališča se podaljšuje z enega na dve leti.
Vsa naročila skozi portal javnega naročanja
Z novelo zakona o javnem naročanju na področju obrambe in varnosti, sprejeto s 55 glasovi za in nobenim proti, se določa meja 40.000 evrov kot tista, od katere dalje mora naročnik pridobiti soglasje posebne medresorske komisije. To velja tudi za tajna naročila, varnostna in obrambna naročila, ki se objavljajo na portalu javnih naročil. Po novem se bo dalo ponudnika izločiti, če bo denimo ščuval in javno poveličeval teroristična dejanja.
Poenostavljena prijava gosta
Z novelo zakona o gostinstvu, sprejeto s 60 glasovi za in nobenim proti, kani vlada gostince in hotelirje oz. sobodajalce administrativnih bremen. Ti bodo po novem podatke sporočali le enemu organu - Ajpes - ta pa jih bo naprej ostalim, ki jih potrebujejo. Tudi nabor osebnih podatkov pri prijavi gosta bo po novem krajši.

Odprava posledic pozebe in snega
Država bo posledice spomladanske pozebe in snega poskušala odpraviti tudi prek soglasno podprtega interventnega zakona - v drugi obravnavi, manjka še tretja. Zakon prizadetim kmetom iz proračunske rezerve v letu 2017 prinaša 3,5 milijona evrov nepovratne pomoči. Skupne škode v sadovnjakih in vinogradih naj bi sicer bilo za 24 milijonov evrov, prizadetih pa je bilo skupno 56.500 hektarjev površin. Kmetom, ki so ostali brez grozdja, omogoča, da ga lahko dokupujejo tudi izven svojega vinogradniškega in vinarskega območja, in s tem po mnenju ministrstva obdržijo poslovne partnerje. Številni poslanci so opozorili, da rešitev ni sistemska.

Posnetek prvega dela seje: