Državni proračun za leto 2023, ki prinaša najvišje izdatke do zdaj, je v glasovanju v DZ-ju podprlo 50 poslancev – poleg prisotnih koalicijskih poslancev je za glasoval tudi poslanec narodnosti. Proti je glasovalo 33 navzočih poslancev opozicijskih strank SDS in NSi.

Državni proračun za leto 2024, ko vlada pričakuje umiritev energetske krize in posledično znižanje inflacije, pa je podprlo 51 poslancev. Na drugem glasovanju je bil namreč prisoten en koalicijski poslanec več, tudi tokrat pa je svoj glas prispeval poslanec narodnosti. Proti je glasovalo 28 navzočih poslancev SDS-a in NSi-ja. Vseh 36 dopolnil, ki so jih pripravili v poslanskih skupinah SDS in NSi, je bilo zavrnjenih.

Sorodna novica Boštjančič ni zadovoljen z višino predvidenega primanjkljaja, a poudarja razvojno naravnanost

Poslanke in poslanci so se s predlogom proračunov za leti 2023 in 2024 seznanili v torek, ko je finančni minister Klemen Boštjančič povedal, da bodo načrtovana sredstva za naložbe in naložbene transferje prihodnje leto z 2,4 milijarde evrov najvišja doslej. Med prioritetami je omenil naložbe v zdravstvo, raziskave in razvoj ter krepitev konkurenčnosti gospodarstva. Če ne bi upoštevali naložb, bi prihodnje leto lahko imeli javnofinančni presežek, je v torek povedal Boštjančič.

Z integralnimi sredstvi in s podporo različnih mehanizmov EU-ja se krepijo predvsem zelene naložbe in naložbe na področju digitalizacije. Med prioritetami je poudaril naložbe v zdravstvo, raziskave in razvoj ter krepitev konkurenčnosti gospodarstva.

Opozicija in koalicija na ločenih bregovih

V opoziciji so bili do predloga proračunov za prihodnji dve leti med torkovo razpravo kritični. Opozarjali so predvsem na visoko rast odhodkov, ki bodo prihodnje leto najvišji doslej, previsok pa se jim zdi tudi primanjkljaj. "Ustvariti nameravate za 3,3 milijarde evrov proračunskega primanjkljaja in pri takšnem zapravljanju v SDS-u ne moremo sodelovati," je pred glasovanjem dejala poslanka te stranke Suzana Lep Šimenko.

V koalicijskih strankah so proračunske dokumente hvalili kot razvojne in pripravljene v dobro celotne Slovenije. Milan Jakopovič (Levica) je v torek spomnil, da je prejšnja vlada v državni blagajni pustila veliko obveznosti brez ustreznega kritja. Zdajšnja vlada poskuša iz tega potegniti najboljše, predvsem za ljudi, je zagotovil. "Bistvo je, da vztrajamo pri tem, da moramo Slovenijo pognati naprej," pa je pred glasovanjem povedala Andreja Kert (Svoboda).

V okviru rezerve več kot milijarda za blaženje posledic energetske draginje

Proračun za leto 2023 je DZ sprejel že novembra lani, zdaj pa vlada predlagala povečanje proračunske porabe za 25 odstotkov, na 16,69 milijarde evrov, medtem ko prihodkov pričakuje 13,38 milijarde evrov oziroma 13 odstotkov več. Leta 2024, ko vlada pričakuje umiritev energetske krize in posledično znižanje inflacije, naj bi se v proračun steklo 13,79 milijarde evrov, odhodki pa so določeni v višini 15,51 milijarde evrov.

Vlada je za prihodnje leto predvidela visoko proračunsko rezervo, iz katere se bodo financirali ukrepi za blažitev posledic energetske krize in draginje. Tudi zato se bo primanjkljaj z načrtovanih letošnjih približno dveh milijard evrov zvišal na 3,3 milijarde evrov oziroma na 5,3 odstotka BDP-ja. Leto pozneje naj bi se ustavil pri 1,7 milijarde evrov. oz. ostal pod tremi odstotki BDP-ja. Za blaženje posledic draginje za gospodinjstva in gospodarstvo je v okviru proračunske rezerve sicer predvidenih 1,2 milijarde evrov. "Želimo si, da se rezerve ne bi porabile v celoti, saj vsi upamo, da bodo gospodarske razmere boljše, kot kaže zdaj," je dejala Monika Pekošak (Svoboda).

Višji letni dodatek za upokojence in povprečnine za občine

Proračuna spremlja zakon o njunem izvrševanju, v katerem je med drugim zapisano, da se bo leta 2023 država lahko zadolžila za skoraj pet milijard evrov, leta 2024 pa za nekaj manj kot 4,6 milijarde evrov. Zneski letnega dodatka za upokojence se bodo zvišali za pet evrov na od 145 do 455 evrov.

Zvišujejo se tudi sredstva za lokalno raven države. Povprečnina za občine, ki je za letos določena 645 evrov na prebivalca, se bo prihodnje leto zvišala na 700 evrov in bo enaka tudi v letu 2024. Posledično se povečujeta obseg sredstev za finančno izravnavo občin in obseg sredstev za uravnoteženje razvitosti občin.

Da se bo poraba lahko zvišala, kot določata proračuna, je DZ potrdil spremembe odloka o okviru za pripravo proračunov javnih blagajn. Z njim se poleg zgornje meje odhodkov državnega proračuna zvišujejo tudi dovoljeni obseg izdatkov občin, pokojninske in zdravstvene blagajne ter celotnih javnih financ.

Potrjen tudi zaključni račun lanskega proračuna

DZ je na redni seji potrdil tudi zaključni račun državnega proračuna za leto 2021. Za je glasovalo 78 navzočih poslancev, proti sta glasovala le dva poslanca – eden iz Levice in eden iz SDS-a.

V proračun se je lani steklo 11,2 milijarde evrov prihodkov, kar je okoli 450 milijonov evrov več od načrtovanih. Odhodki so bili s 14,3 milijarde evrov za 785 milijonov evrov večji od predvidenih, posledično je bil višji tudi primanjkljaj. Znašal je 3,1 milijarde evrov. "To je proračun ene druge vlade iz enega drugega obdobja," je v torek ob predstavitvi teh številk dejala državna sekretarka na finančnem ministrstvu Saša Jazbec.

Dolg državnega proračuna je konec lanskega decembra znašal 35,9 milijarde evrov oz. 69 odstotkov bruto domačega proizvoda. Znotraj teh številk so pomemben delež predstavljali ukrepi za omilitev posledic epidemije covida-19, vredni so bili 2,8 milijarde evrov.

Zaključni račun je tretje leto zapored dobil pozitivno mnenje Računskega sodišča. Mu je pa sodišče znova izdalo mnenje s pridržkom za pravilnost izvršitve, čeprav se tudi tu število napak zmanjšuje. Napake so revizorji med drugim ugotovili pri dodeljevanju transferjev, izpolnjevanju določb pogodb, izplačilih v okviru covidnih ukrepov ter oddajanju javnih naročil.

Poslanci opozicijskih strank SDS in NSi, ki sta bili v letu 2021 del vladne koalicije, so v torek povedali, da bodo zaključni račun podprli, nasprotovanja niso izrazili tudi v nobeni drugi poslanski skupini. "Menimo, da je prejšnja vlada proračunska sredstva v letu 2021 porabila smotrno in skladno z zakonodajo," je dejal Rado Gladek (SDS).

DZ podprl Beti Hohler za kandidatko za sodnico v Haagu

V državnem zboru je potekalo tudi tajno glasovanje o kandidatki za sodnico na Mednarodnem kazenskem sodišču v Haagu (ICC). Poslanke in poslanci so z 78 glasovi za in s tremi proti podprli Beti Hohler, ki jo je za mandat do leta 2024 DZ-ju predlagal predsednik republike Borut Pahor.

Razpis za sodniško mesto na ICC-ju je pravosodno ministrstvo objavilo 8. julija, Pahor pa je po presoji predloženih kandidatur, pridobljenih mnenj vlade in sodnega sveta ter po posvetovanjih z vodji poslanskih skupin odločil, da predlaga Beti Hohler, ki je od leta 2015 na tem sodišču zaposlena kot tožilka.

Beti Hohler je uveljavljena strokovnjakinja za mednarodno kazensko pravo, z bogatimi in dolgoletnimi izkušnjami v mednarodnem kazenskem pravosodju in podrobnim poznavanjem pravnega reda in sodne prakse Mednarodnega kazenskega sodišča.

ICC je prvo stalno mednarodno kazensko sodišče splošne narave za pregon storilcev najhujših zločinov, kot so genocid in zločini proti človečnosti, ko jih države pogodbenice ne zmorejo ali nočejo sodno preganjati.

Sodišče je začelo delovati 1. julija 2002 z uveljavitvijo Rimskega statuta, potem ko ga je ratificiralo 66 držav od 139 podpisnic. Statut je doslej ratificiralo 123 držav, ki s tem priznavajo jurisdikcijo sodišča. Med njimi je tudi Slovenija, ki je k statutu pristopila 22. novembra 2001.