Zakon, ki so ga pripravili v Študentski organizaciji Slovenije, je v DZ vložil predsednik DZ-ja Brglez, ki je danes povedal, da zakon vidi kot izhodišče za začetek boljših časov za študentke in študente, saj jim bo omogočil, da se laže posvetijo svojemu osnovnemu poslanstvu, to je študiju in raziskovanju.
Zakon med drugim predvideva, da se možnost uveljavljanja študentskih bonov podaljša do 21. ure. Študentom bodo po zakonu podaljšane pravice iz obveznega zdravstvenega zavarovanja, vendar največ do konca študijskega leta, v katerem dopolnijo 26 let. Študentom, ki med študijskim letom izpolnijo pogoje za pridobitev dodatka za bivanje, bo omogočeno pridobiti dodatek s prvim dnem meseca, ki sledi nastanku spremembe. Tudi status študentom ne bo več prenehal z dnem, ko magistrirajo, ampak z iztekom študijskega leta, v katerem magistrirajo. Zakon še ureja potrebe študentov s posebnimi potrebami.
DZ je zakon za urejanje položaja študentov v prvih dveh obravnavah sprejemal na rednih sejah, tretjo obravnavo pa je na predlog koalicije opravil na izredni seji. Koalicija je predlog utemeljila s tem, da se na predlagane rešitve nanaša več drugih zakonskih predlogov, ki čakajo na obravnavo v DZ-ju.
Komisija bo poleg NLB-ja preiskovala še NKBM
Poslanci so obravnavali tudi predlog parlamentarne komisije za preiskavo suma pranja iranskega denarja v NLB-ju leta 2009 in 2010, naj se preiskava razširi na plačilni promet s tujino oz. čezmejna plačila in plačila s tretjimi državami prek NKBM-a. Preiskava NKBM-a bi se osredotočila na obdobje med začetkom leta 2008 in 21. aprilom 2016, in to predvsem na poslovalnici v Novi Gorici in Šempetru pri Gorici.
Zahtevo za ustanovitev te komisije je vložila skupina poslancev SMC-ja po tistem, ko je komisija DZ-ja, ki preiskuje vzroke za nastanek bančne luknje, v dokumentih odkrila, da je iranski državljan v NLB-ju odprl račune, na katere so v letih 2009 in 2010 prihajala nakazila z iranske banke, pri tem pa naj bi opral približno milijardo dolarjev. Sočasno pa je italijanski časnik Il Sole 24 razkril, da naj bi v poslovalnicah NKBM-a v Novi Gorici in Šempetru pri Gorici sumljive posle opravljali tudi italijanski državljani.
Strokovna zaslišanja za NLB že opravljena
Komisija za preiskovanje sumov pranja denarja v NLB-ju je sicer že opravila začetna izvedenska zaslišanja. Pred njo sta nastopila strokovnjak za jedrsko varnost Miroslav Gregorič in nekdanji direktor urada za preprečevanje pranja denarja Klaudijo Stroligo, ki je urad vzpostavljal in ga vodil do konca januarja 2006. Slednji je ocenil, da je v primeru NLB Iran bil na črni listi držav, kjer mehanizmi za preprečevanje pranja denarja niso vzpostavljeni, in bi morala NLB takoj, ko je iranski državljan stopil v banko, poslovni odnos obravnavati kot visoko tvegan in ga dnevno spremljati.
V primeru NKBM-a pa je šlo za Italijo, ki ni na tem seznamu, a v tem primeru ne bi bilo prvič, da bi italijanski državljani izrabili obmejne poslovalnice bank. A banka bi morala zaznati, da državljani iz iste države opravljajo posle po istem vzorcu. Hauc je v DZ-ju priznal, da je bilo stanje na tem področju, ko je prišel v NKBM, slabo.
Koalicijski poslanci so predlog širitve podprli, medtem ko je bilo v opozicijskih vrstah slišati bojazen, da bi širitev zameglila primer pranja denarja v NLB-ju.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje