Med nosilnimi dolgoročnimi cilji programa so uravnotežena ponudba primernih stanovanj, lažja dostopnost do stanovanj, kakovostna in funkcionalna stanovanja ter večja stanovanjska mobilnost prebivalstva. Stanovanjska politika v naslednjem obdobju se osredotoča tudi na ranljivejše skupine, mlade, starejše, socialno ogrožene in prebivalce s posebnimi potrebami.

Program predvideva ukrepe za aktiviranje nezasedenega stanovanjskega sklada, med njimi povečanje varnosti najemnih razmerij, davčne spodbude za oddajo in sankcije za lastnike nezasedenih stanovanj ter okrepljen inšpekcijski nadzor.

Vzpostavljena bi bila javna služba za najemniško upravljanje, ki bi delovala v okviru Stanovanjskega sklada RS, bila pa bi posrednik med najemnikom in najemodajalcem. Olajšana naj bi bila tudi dostopnost do stanovanj za ranljivejše skupine prebivalstva. Predvidena je uvedba stanovanjskega dodatka, ki bi združil zdaj razdrobljeni sistem subvencioniranja neprofitnega in tržnega najema in bi bil vključen v enotni sistem socialnih transferjev.

Stanovanjske skupnosti za mlade
Za mlade je predviden program stanovanjskih skupnosti, najprej kot pilotni projekt. Med ukrepi je tudi instrument najema z možnostjo poznejšega odkupa javnega najemnega stanovanja po amortizirani ceni. Za omogočanje nakupa stanovanja na trgu je predvidena tudi uporaba javno-zasebnega partnerstva, v okviru katerega zasebni partner stanovanje v celoti uporablja, javnemu skladu pa za solastniški delež plačuje mesečno nadomestilo.

Med rešitvami za starejše je spodbujanje sobivanja v večjih ali skupnostnih gospodinjstvih, tudi kot varovanih ali oskrbovanih stanovanjih, ki bi jih zagotovili v okviru javno-zasebnih partnerstev. Predvidena je tudi možnost odkupa stanovanja, ki naj bi ga odkupil javni stanovanjski sklad z dosmrtno rento.

Program predvideva tudi gradnjo 800 bivalnih enot in stanovanj za prebivalce s posebnimi potrebami in shemo za zagotavljanje stanovanjskih enot za deložirane posameznike in družine.

Omejitev subvencij prevoza
DZ je potrdil novelo zakona o prevozih v cestnem prometu, s katero se trenutne koncesije za javni linijski prevoz potnikov v notranjem cestnem prometu podaljšujejo do 2. decembra 2019. Omejuje se tudi upravičenost vlagateljev do subvencionirane vozovnice.

Do nje bodo upravičeni vlagatelji z najmanj dvema kilometroma oddaljenosti bivališča od kraja izobraževanja po javno veljavnih izobraževalnih ali študijskih programih, in sicer dijaki do 27. leta, ki so se pred dopolnjenim 22. letom prvič vpisali v program izobraževanja, udeleženci izobraževanja odraslih do 26. leta starosti (če se ne izobražujejo v skladu s predpisi o urejanju trga dela) in študenti do dopolnjenega 32. leta starosti, ki so se v program izobraževanja vpisali pred dopolnjenim 27. letom starosti.

Novela zakona o zavarovalništvu
DZ je sprejel nov zakon o zavarovalništvu, s katerim se v slovenski pravni red prenaša evropsko direktivo z imenom Solventnost 2. Zakon bo dajal večji poudarek dobremu obvladovanju tveganj v zavarovalnicah in močnemu notranjemu nadzoru, s tem pa naj bi se povečala tudi raven varstva zavarovancev.

Direktiva Solventnost 2 namreč od zavarovalnic zahteva, da pri izračunu kapitala upoštevajo vsa tveganja, ki so jim izpostavljene. Poleg zavarovalnih tveganj bodo torej morale upoštevati tudi tržna, posojilna in operativna tveganja.

Zavarovalnice, ki dobro obvladujejo tveganja, bodo nagrajene z nižjimi zahtevami po kapitalu. Na drugi strani pa bodo morale imeti tiste, kjer bodo tveganja večja, v lasti več kapitala, da bodo zahtevki zavarovancev ob zapadlosti poravnani.

Sprejet tudi zakon o knjižničarstvu
Poslanci so z 71 glasovi za in s petimi proti sprejeli novelo zakona o knjižničarstvu, s katero se odpravljajo ugotovljene nepravilnosti glede dovoljenj za vzajemno katalogizacijo, ureja manjkajočo pravno podlago za ureditev knjižničnega nadomestila in delovnih štipendij ter usklajuje določbe glede zbiranja osebnih podatkov uporabnikov knjižnic z zakonom o varovanju osebnih podatkov.

Dva neprimerna zakona
Poslanci so ocenili, da predlog novele zakona o udeležbi delavcev pri dobičku, s katero bi na predlog skupine poslancev s prvopodpisanim Bojanom Dobovškom (NP) spodbudili podjetja, da del dobička izplačajo delavcem, ni primeren za nadaljnjo obravnavo. Vlada napoveduje svoj zakon, ki bo uredil to področje.

Državni zbor je tudi odločil, da predlog novele zakona o romski skupnosti ni primeren za nadaljnjo obravnavo. Novelo je vložila nekdanja poslanska skupina ZaAB s prvopodpisano Mirjam Bon Klanjšček, z njo pa so želeli zagotoviti pogoje za umestitev romskih naselij v prostor, njihovo ureditev in izboljšanje bivalnih pogojev v njih. Večina Romov po njenih besedah v romskih naseljih živi pod življenjskimi standardi, saj mnoge vasi nimajo niti dostopa do pitne vode.