Vlada je proračun pripravila s ciljem, da bi do konca leta 2015 uravnotežili javne finance. Leta 2013 se bo proračunski primanjkljaj znižal na 2,8 odstotka BDP-ja in v letu pozneje na 2,5 odstotka.

Varčevanje na vseh področjih
Da bi dosegli načrtovano znižanje primanjkljaja, je predvideno varčevanje na praktično vseh področjih. Proračunski uporabniki bodo morali za približno pet odstotkov zmanjšati stroške dela, zaradi velikega krčenja sredstev za izobraževanje so bili danes pred poslopjem DZ-ja protesti, koreniti rezi so načrtovani tudi v znanost in kulturo.

Dopolnila predlagal SD, Šušteršič se je strinjal
S podporo dopolnilu SD-ja je DZ visokemu šolstvu vrnil 16 milijonov evrov. Visoko šolstvo je izgubilo nujno potrebnih 20 milijonov evrov za izpeljavo že razpisanih programov, je pojasnila Majda Potrata (SD), Gregor Virant (DL) pa je dodal, da se s tem dopolnilom strinja tudi finančni minister.

Po prvotnem predlogu bi se obseg sredstev za visoko šolstvo prihodnje leto zmanjšal za 15 odstotkov, za znanost pa za 20 odstotkov, kar je po Virantovih besedah izjemno slabo sporočilo.
Dopolnilo za prehrano predlagal PS
Podpore, in sicer soglasne, je bilo deležno tudi dopolnilo PS-ja, naj se za prehrano
študentov, dijakov in učencev zagotovi 23,7 milijona evrov. S tem se bodo lahko sredstva na tej postavki vrnila na raven pred uveljavitvijo zakona za uravnoteženje javnih financ, ki je posegel tudi v sredstva za sofinanciranje šolske prehrane.

V PS-ju so to dopolnilo vložili "z namenom, da tistim, ki so res lačni, zagotovimo obrok vsaj v šoli", je povedala Alenka Bratušek. S tem bomo nekoliko omilili krivico, ki jo je v veliki meri naredil zakon o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev, je soglašala tudi Iva Dimic (NSi).

SD podpira proračun
Zaradi podpore tema dvema dopolniloma so v SD-ju napovedali, da bodo proračun za prihodnji dve leti podprli. Do proračunskih dokumentov so bili sicer opozicijski poslanci v razpravi kritični, ker da je začrtana pot za izhod iz krize napačna. "Proračun je pripravljen nerealno, ni več kje varčevati in zategovati pasu," je opozorila Renata Brunskole (PS). "Gre za linearno zmanjševanje in varčevanje na vseh področjih, kjer bi bil potreben zagon, pa finančne spodbude ni," je dodal Matjaž Zanoškar (PS).

V opoziciji tudi dvomijo, da bo vladi res uspelo zmanjšati primanjkljaj pod tri odstotke BDP-ja in do leta 2015 izravnati bilance.

Prihranki zaradi pokojninske reforme
V proračunu so upoštevani pričakovani prihranki pri izplačilu pokojnin, saj se bodo pogoji za upokojitev z letom 2013 zaostrili. Pokojninska reforma, ki jo je DZ sprejel ta teden, zvišuje upokojitveno starost za oba spola na 65 let, za starostno pokojnino pa bo treba delati 40 let. Reforma bo začela veljati s 1. januarjem, njeni pozitivni finančni učinki pa so za leto 2013 ocenjeni v vrednosti 150 milijonov evrov. Pokojnine, ki so delno zamrznjene že dve leti, zadnje leto pa se sploh niso usklajevale, se bodo po novem usklajevale enkrat letno.

Hkrati proračun zaradi pričakovanega večjega priliva sredstev iz evropskega proračuna predvideva povečanje investicijskih in razvojnih sredstev, medtem ko se bo dodatne prihodke zagotovilo z zvišanjem nekaterih davkov in dajatev, zvišale se bodo tudi trošarine.

V prihodnjih dveh letih se bo lahko država zadolžila do skupno 9,14 milijarde evrov, v kar je všteta tudi največ ena milijarda evrov za namen financiranja ukrepov za krepitev stabilnosti bank.

Opozicija: Začrtana pot je napačna
V opoziciji so bili do takšnega proračuna kritični, ker da je začrtana pot za izhod iz krize napačna. "Ljudje pričakujejo, da bosta ta dva proračuna vendarle omogočala gospodarski razvoj, nova delovna mesta, nadaljnji obstoj in razvoj javnega šolstva ter bomo imeli prav vsi primerno socialno varnost," je dejal Janko Veber (SD).

"Proračun je pripravljen nerealno, ni več kje varčevati in zategovati pasu," je opozorila Renata Brunskole (PS). Gre za linearno zmanjševanje in varčevanje na vseh področjih, kjer bi bil potreben zagon, pa finančne spodbude ni, je dodal Matjaž Zanoškar (PS). V opoziciji tudi dvomijo, da bo vladi res uspelo zmanjšati primanjkljaj pod tri odstotke BDP-ja in do leta 2015 izravnati bilance.