. Minister Šušteršič svari pred posledicami referenduma.

Vlada je po besedah Ščernjaviča in Štruklja pretekli teden na sestanku z reprezentativnimi sindikati javnega sektorja zavrnila tudi vsakršno možnost pogajanj o obsegu znižanj mase plač. Na ta način je "potrdila destruktivno politiko izvršenih dejstev, ki neizbežno vodi v konflikt z javnimi uslužbenci", menita. Dodajta, da je zaradi tega odgovornost povsem na strani vlade.
Poslance in poslanke DZ-ja zato pozivata, naj glasujejo proti proračunu za prihodnji dve leti in omogočijo socialnim partnerjem, da poiščejo sprejemljivo rešitev. Predloga proračuna za prihodnji dve leti po njunem mnenju namreč spreminjata obseg pravic, kot jih določajo drugi predpisi, in posegata v sredstva za delovno uspešnost, ki jih je določil ZUJF za 2013, kar je po njunih besedah nezakonito.
Manj denarja, a ne tudi manj dela
Prav tako vlada ob zmanjšanju plač ne predvideva zmanjšanja obsega delovnih nalog, zato po njunem mnenju ne more določiti sankcij za nedoseganje znižane mase plač. "Enostransko in vsiljeno znižanje mase plač je za javne uslužbence nesprejemljivo. Tudi odpuščanje javnih uslužbencev in uslužbenk ob hkratnem zniževanju davka na dobiček je povsem nesprejemljivo in nedostojno," opozarjata.
Ob tem sta opozorila, da bodo sindikati ob morebitnem sprejetju proračunov začeli zbirati 2.500 podpisov, ki bi zadržali njuno izvajanje.

Šušteršič: Posledice bi bile še slabše
Do napovedi sindikalistov pa je bil kritičen minister za finance Janez Šušteršič, ki je v Bruslju izjavil, da referendum o zakonu o izvrševanju proračuna verjetno ne bi bil dopusten. Takojšnje finančne posledice bi bile verjetno še slabše od sprejetja proračuna, je ocenil.

V tem primeru bi se namreč proračun za prihodnji dve leti financiralo po načelu dvanajstin glede na obstoječi proračun; posamezne postavke proračuna bi tako dobile na mesec do ene dvanajstine sredstev, ki so jih dobile letos.

Morda dogovor s PS-jem, morda ne
Minister Šušteršič je komentiral tudi dogajanje v povezavi z referendumoma o državnem holdingu in zakonu za zagotovitev stabilnosti bančnega sektorja. "Imamo dve različni situaciji," je poudaril.

O državnem holdingu za zaprtimi vrati potekajo pogovori s poslanci PS-ja, pri čemer so opredelili področja, o katerih bi se morali dogovoriti, da bi bil tak zakon sprejemljiv tudi zanje. "Lahko da nam bo to uspelo, lahko tudi ne, ampak to delamo," je pojasnil minister.

V povezavi z zakonom o slabi banki pa je minister pojasnil, da so poslali pismo sindikatu kemične, nekovinske in gumarske industrije, ki je vložil zahtevo za referendum. V pismu so izrazili pripravljenost na pogovore, vendar ni bilo nobenega odziva. "Tako da pač, ker se nimamo s kom pogovarjati, čakamo na odločitev ustavnega sodišča," je sklenil Šušteršič.