Za je glasovalo 50 poslancev, proti jih je bilo 14.
Po zakonu bo Teš od 1. januarja 2025 do 30. aprila 2027 izvajal gospodarsko javno službo zagotavljanja toplote za daljinsko ogrevanje občin Velenje in Šoštanj. To je po navedbah vlade edina možnost, da se Teš in Premogovnik Velenje izogneta insolvenčnim postopkom ter se tako ohranijo delovna mesta in vir toplote za 35.000 prebivalcev, javne ustanove in podjetja.
Lastništvo Teša in Premogovnika Velenje, ki je odvisen od delovanja Teša, bo preneseno s Holdinga Slovenske elektrarne (HSE) na državo, družbi pa bosta prešli v upravljanje Slovenskega državnega holdinga (SDH).
Država bo za tri kurilne sezone zagotovila predvidoma 403,1 milijona evrov, od tega 323,9 milijona evrov nadomestila za kritje stroškov javne službe in 79,2 milijona evrov za odplačilo posojila za gradnjo Teša 6. V prvi sezoni je predvidenih skupno 164,1 milijona evrov, v drugi 151,7 milijona evrov in v tretji 87,3 milijona evrov.
Cena toplote bo enaka letošnji oktobrski
Določeno bo, da bo Teš zagotavljal toploto po ceni, ki je veljala na 1. oktober letos, nato pa se bo letno usklajevala z inflacijo.
Teš bo električno energijo, proizvedeno ob obratovanju za proizvodnjo toplote, v obsegu od 70 do 90 odstotkov predvidene proizvodnje za leto vnaprej v obliki mesečnega diagrama prodal v enem ali več poslih najpozneje do konca tekočega leta. To elektriko bosta lahko prodala Center za podpore pri družbi Borzen prek javne dražbe ali sam Teš prek javnih razpisov.
Teš bo veliko večino proizvedene elektrike prodal Borzenu, del pa na trgu. Če bodo razmere na trgu dopuščale, bo lahko obratoval z večjo močjo, kot je potrebna za proizvodnjo toplote, in proizvajal več elektrike, s tem pa bi se znižala potreba po državnem nadomestilu.
Zakon naj bi dal Šaleški dolini čas, da najde alternativni vir ogrevanja. Distributer toplote, Komunalno podjetje Velenje, bo moral glede na zakonsko določilo do 1. junija 2025 objaviti razpis in do 1. januarja 2026 izbrati novega ponudnika toplote, ki bo moral dobavo vse potrebne toplote zagotoviti iz alternativnih proizvodnih virov.
Pravičen prehod iz premoga
Dolgoročne ukrepe za pravičen prehod iz premoga naj bi opredelila zakona o zapiranju Premogovnika Velenje in o prestrukturiranju premogovne regije.
Koalicija je ob opozarjanju na domnevno napačne odločitve in korupcijo pri gradnji šestega bloka Teša dejala, da je ta zakon najmanj slaba možnost. Stroški bodo visoki, a je treba pomagati ljudem, ohraniti vir ogrevanja in delovna mesta, so poudarjali.
Opozicija je medtem menila, da zakon težave ne rešuje na pravi način. Dvomili so o predpostavkah prihodnjega delovanja Teša in cen elektrike ter izrazili mnenje, da bi bilo bolje Teš dokapitalizirati, ne pa prenesti s HSE-ja na državo, in pri Evropski komisiji doseči odpustke pri emisijskih kuponih.
Lamut: To ni lokalno vprašanje
"To ni lokalno vprašanje, to je vprašanje nacionalnega pomena," je dejal Miha Lamut (Svoboda) in poudaril, da zakon rešuje trenutno krizo in je most do pravičnega prehoda, ki ga bosta zagotovila zakona o zapiranju Premogovnika Velenje in o prestrukturiranju savinjsko-šaleške regije. Napovedal je, da bo vlada ta dva zakona sprejela v prvi polovici leta 2025.
Nataša Sukič (Levica) je dejala, da bomo posledice dejanj "pohlepnih elit v politiki in državni energetiki" čutili še leta, saj bo kljub popolni ekonomski in okoljski zavoženosti nadaljnjega obratovanja Teša in premogovnika treba v šaleško jamo zmetati še na stotine milijonov evrov. Račun bo astronomski – na stanovanje na sezono 13.350 evrov, je dejala, a izbire ni, intervencija države je nujna za ohranitev ogrevanja za ljudi, javne službe, podjetja.
Predrag Bakovič (SD) je poudaril, da je za stranko nesprejemljivo, da bi premog prenehali uporabljati pred letom 2033, saj da bi to pomenilo socialno katastrofo. Ta zakon po njegovih besedah zakon ohranja delovna mesta, skrbi za lokalno okolje in zagotavlja ogrevanje domov ter potrjuje, da se Šaleška dolina ne bo zavrgla in pozabila.
Zaradi Hoivika prekinjena seja
Predsednico DZ-ja je knjiga zmotila, saj da gre za "reklamo", in je posledično sejo prekinila.
Zakaj je opozicija proti?
Zakona, ki predvideva izločitev tako velike proizvodne enote, ne bi smeli sprejemati po nujnem postopku, poleg tega metodologija in ekonomski razlogi, na katerih temelji, ne odražajo trenutnih geostrateških sprememb in energetskih razmer, je dejal Franc Rosec (SDS). Izrazil je dvom o projekcijah poslovanja Teša in ocenah glede prihodnjih cen električne energije. Menil je, da bi lahko HSE Teš dokapitaliziral, če ne more pokrivati njegove stroškovne cene, s tem pa pridobil čas, da se z Evropsko komisijo izpogaja za odpustke glede emisijskih kuponov. V SDS-u sicer pričakujejo, da bo sistem kuponov v prihodnje zamrznjen.
"Dober gospodar ne dela tako. Da ima Teš hude finančne težave, smo vedeli že pred septembrom, in dolžnost dobrega gospodarja je, da pravočasno išče rešitve in ukrepa," je bil do nujnega postopka in sprejemanja zakona tik pred zdajci kritičen Janez Žakelj (NSi) in potegnil vzporednice s potrjevanjem državnega poroštva za Teš 6. Ker je zgodba s Tešem od začetka prepletena s sumi korupcije in velikimi izgubami brez epiloga odgovornosti, se bojijo, da zakon odpira vrata privatizaciji državne energetike. Opozoril je, da ni celovite rešitve glede oskrbe z energijo v prihodnosti.
Po predlogu zakona, o katerem bo DZ glasoval danes, bo lastništvo Teša in Premogovnika Velenje, ki je odvisen od delovanja Teša, preneseno s Holdinga Slovenske elektrarne (HSE) na državo, družbi pa bosta prešli v upravljanje Slovenskega državnega holdinga (SDH).
Država bo za tri kurilne sezone zagotovila predvidoma 403,1 milijona evrov, od tega 323,9 milijona evrov nadomestila za kritje stroškov javne službe in 79,2 milijona evrov za odplačilo posojila za gradnjo Teša 6. V prvi sezoni je predvidenih skupno 164,1 milijona, v drugi 151,7 milijona in v tretji 87,3 milijona evrov.
Potrdili tudi zakon o popoplavni obnovi
S podaljšanjem roka bodo po navedbah ministrstva za finance podjetjem, ki želijo dolgoročno okrepiti odpornost proizvodnje proti poplavam ter urejajo postopke prostorskega umeščanja in pridobivanja zemljišč, zagotovili ustrezen čas, da zaključijo pripravljalne aktivnosti, zaprosijo za spodbudo in začnejo naložbo.
Spreminja se tudi namenska raba prostora v občinskem prostorskem načrtu z območja kmetijskih v območja stavbnih zemljišč. S tem bo vlada po lastnih navedbah zagotovila, da bodo predmet spremembe namenske rabe prostora zgolj tista zemljišča, za katera bosta do konca leta 2028 sklenjena pogodba o uporabi zemljišča za namen gradnje nadomestitvenega objekta in vložena zahteva za izdajo gradbenega dovoljenja za ta objekt.
Vloge za vdovsko pokojnino bodo mogoče do konca leta 2026
Vladna novela zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, sprejeta decembra lani, je uvedla zagotovljeno vdovsko pokojnino. Za oddajo vloge za njeno izplačilo je določila konec letošnjega leta. Vendar pa so številni opozorili, da marsikateri upravičenec ne ve za ta rok, tako da pravice ne bo dobil, čeprav je do nje upravičen. Vlada je na pripombe odgovorila s predlogom novele zakona o matični evidenci zavarovancev in uživalcev pravic iz obveznega pokojninskega in invalidskega zavarovanja.
Državni sekretar na ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Igor Feketija je na današnji izredni seji DZ-ja pojasnil, da besedilo te novele prinaša spremembe na več drugih področjih. Tako bodo še zavezanci, ki izplačujejo nadomestila iz obveznih socialnih zavarovanj določenim skupinam zavarovancev, denimo ministrstvi za delo in za obrambo, centri za socialno delo, Štipendijski, razvojni, invalidski in preživninski sklad ter zavoda za zdravstveno zavarovanje in za zaposlovanje, sporočali podatke za oblikovanje pokojninske osnove na obrazcu REK-O. Za večino zavarovancev je tak način veljaven že zdaj, saj zavezanci zanje ne sporočajo več teh podatkov na samostojnem obrazcu M4.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje