Zakon o razvojni podpori Pomurski regiji (območje natančno opredeljuje 2. člen zakona) je vlada pripravila leta 2009, da bi pospešila razvoj tega dela Slovenije in mu pomagala prebroditi krizo. Za njegovo izvedbo bi se moralo do konca leta 2015 iz proračuna zagotoviti 33 milijonov evrov, ker pa se to ni zgodilo, je DZ jeseni 2015 izvajanje zakona podaljšal za dve leti, do konca leta 2017.

Poslanci so že prvo podaljšanje izvajanja zakona podprli soglasno in tudi tokrat so predlogu NSi-ja, naj se izvajanje zakona podaljša še za leto dni, naklonili soglasno podporo. Od predvidenih 33 milijonov evrov jih je bila regija do konca leta 2016 deležna le 25,4 milijona evrov.

V vseh poslanskih skupinah so se strinjali tudi z besedami Eve Štravs Podlogar z gospodarskega ministrstva, da bi bilo smiselno podaljšanje še za dve leti. V koaliciji so zato napovedali, da bodo do druge obravnave pripravili dopolnilo, s katerim bi se ta rok iztekel konec leta 2019.

Visoka brezposelnost v Pomurski regiji
V letošnjem proračunu je za izvajanje zakona o razvojni podpori Pomurski regiji načrtovanih 4,1 milijona evrov, do polne realizacije sredstev je tako treba zagotoviti še 3,5 milijona evrov. "Od tega v državnem proračunu za leto 2018 1,6 milijona evrov in v državnem proračunu za leto 2019 1,9 milijona evrov," je pojasnila Štravs Podlogarjeva.

Jožef Horvat je v imenu predlagateljev na seji opozoril na visoko brezposelnost v Pomurju, saj je bila tam registrirana stopnja brezposelnosti lani pri 17,4 odstotka, kar je 6,2 odstotne točke nad slovenskim povprečjem. In čeprav je v zadnjih letih opaziti napredek v razvoju, Pomurje še vedno zaostaja za državnim povprečjem tudi po vrsti drugih kazalnikov, je dodal.

Podpore testu na droge med poslanci ni bilo
Predlog zakona o obveznem testiranju funkcionarjev na prepovedane droge, ki ga je vložil SDS, ni primeren za drugo obravnavo. Tako je menilo 47 poslancev, 20 pa se jih je zavzelo za nadaljevanje zakonodajne poti. Že od začetka je bilo sicer jasno, da vlada in opozicijski ZL predloga zakona o obveznem testiranju funkcionarjev na prepovedane droge ne podpirata.
To je bil že drugi poskus SDS-a, da bi uvedli obvezno testiranje pomembnejših javnih funkcionarjev na prepovedane droge, prvega so v DZ-ju zavrnili že leta 2011.

Danijel Krivec iz SDS-a je uvodoma pojasnil, da predlog ni vložen zaradi funkcionarjev, temveč zaradi javnosti, ki ima pravico izvedeti, ali najvišji nosilci državne oblasti delujejo pod vplivom prepovedanih substanc. "Za funkcionarje, ki nimamo ničesar skrivati, obvezno testiranje ne predstavlja nobenih težav, javnost pa bo razbremenjena špekulacij oziroma manipulacij, ali njihovi predstavniki dejansko uživajo prepovedane droge," je dejal. Jernej Vrtovec iz NSi-ja pa je dodal, da čeprav do zdaj uživanje drog ni bilo dokazano nobenemu funkcionarju, to še "ne pomeni, da droge niso med nami".

Pretiran poseg v zasebnost
Državna sekretarka na ministrstvu za zdravje Nina Pirnat je pojasnila stališče vlade, da predloga ne podpira, saj pretirano posega v zasebnost posameznika, hkrati pa problematika po mnenju vlade že zdaj zadovoljivo ureja delovna zakonodaja.

S tem se v opozicijskih SDS-u, NSi-ju in NP-ju niso strinjali. "Po trenutni ureditvi se lahko test na delovnem mestu opravi le, če gre za delo pod vplivom prepovedanih substanc na delovnem mestu in če se tako odloči predstojnik. Povsem neupravičeno je pričakovati, da bi predsednik vlade ali minister za osebe, ki jih je sam imenoval, zahteval test," je dejal poslanec Krivec.

"Res je, da tovrstno problematiko že ureja sedanja zakonodaja, težava pa sta njeno izvajanje in vloga predstojnikov v teh postopkih," je pritrdil nepovezani poslanec Bojan Dobovšek.

Populističen predlog
"Zaradi tega zakona ne bo nihče živel bolje, bodo pa v družbo ponovno vneseni nemir, negotovost in nezaupanje državljanov, kar hromi družbo in onemogoča pomembne spremembe," je zakonu nasprotovala Erika Dekleva iz SMC-ja.

"Gre za populističen predlog, namenjen preusmerjanju prozornosti, vložen z namenom politične diskreditacije," je bil oster Franc Jurša iz DeSUS-a.

Po mnenju Bojane Muršič in poslanske skupine SD predlog ne zdrži "resne vsebinske presoje".

"Rešitev za realne težave v tej državi namreč ni v testiranju poslancev, ampak v tem, da z oblastnih funkcij odstranimo tiste politike, ki namerno in pri polni zavesti delujejo v nasprotju z našim skupnim interesom in v nasprotju z ustavo," pa je dejal Franc Trček iz ZL-ja.

Zakon je bil vložen po tistem, ko je v javnost prišel posnetek dogajanja izpred več let, na katerem je videti prepovedano mamilo, na posnetku pa je tudi nepovezani poslanec Andrej Čuš. Ta se je sicer že testiral na mamila in negativni izid predstavil javnosti.

Poslanci zavrnili Čušev predlog
DZ je obravnaval tudi predlog za razpis posvetovalnega referenduma o omejitvi priseljevanja in zavrnitvi kvotnega sistema dodeljevanja nezakonitih prebežnikov po EU-ju, ki ga je v parlamentarno proceduro vložil nepovezani poslanec Andrej Čuš. DZ je s 15 glasovi za in 47 proti zavrnil Čušev predlog.

Proti predlogu so se že v četrtek izrekli v SMC-ju, DeSUS-u, SD-ju in ZL-ju. Tudi v NSi-ju so ocenili, da posvetovalni referendum ni pravo orodje za spopadanje s prebežniško krizo. Podpora predlogu je prišla le iz SDS-a. Tudi odbor DZ -ja za notranje zadeve, javno upravo in lokalno samoupravo 8. marca ni izglasoval sklepa o primernosti predloga.

Brez glasovanja o nadzornikih SDH
Marčevsko sejo državnega zbora (DZ) so poslanci sklenili brez odločanja o novih nadzornikih Slovenskega državnega holdinga (SDH), saj sta kandidata Franc Žmavc in Željko Puljić odstopila.

Imenovanje Žmavca in Puljića je bilo sicer ves čas pod velikim vprašajem. Mandatno-volilna komisija je nato DZ-ju predlagala, naj prižge zeleno luč Žmavcu, Puljiću pa ne. Ko pa je postalo jasno, da nobeden izmed kandidatov nima podpore celotne vladne koalicije, sta v četrtek pozno popoldne odstopila od kandidature.