Kar štiriurna razprava o zatiranju varoe pri čebelarjih in varnosti slovenskega medu ni prinesla bistvenega preboja. Čebelarji in uprava za varno hrano vztrajajo, da je med varen, predstavnik UKC-ja pa se je na seji odbora DZ-ja za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano zavzel za previdnost.
ZL zanima, ali je med varen ali ne
V javnosti v zadnjih tednih odmeva afera, povezana z uporabo neregistriranega zdravila za zatiranje varoe, ki ga je nekaterim čebelarjem več let prodajalo vrhniško podjetje APIS M&D in je vsebovalo nekatere nedovoljene substance. Poslanska skupina ZL-ja je zato zahtevala razpravo na to temo. "Še vedno ni jasno, ali je slovenski med varen ali ne," je dejala poslanka Violeta Tomić.

A niti štiri ure niso prinesle bistvenega preboja. Različne institucije so še enkrat pojasnile znana stališča. "Jaz še vedno uživam slovenski med," je dejal minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Dejan Židan. Ponovil je, da želijo zadevi priti do dna, da je treba kršilce sankcionirati, nepravilnosti pa odpraviti. A pri tem ne sme priti do obsodbe celotnega čebelarskega sektorja, ki je proaktiven in eden najbolje organiziranih, je opozoril.

Posedi: Slovenski med je varen
Tudi direktor uprave za varno hrano Janez Posedi je na podlagi opravljenih analiz znova zagotovil, da je slovenski med varen in da bodo poostrili nadzor ter kaznovali vsakega, pri katerem bodo odkrili nepravilnosti.

Tomićevo je zanimalo, zakaj ne naredijo "pike na i na izvrstno opravljeno delo" in objavijo seznama čebelarjev, ki so uporabljali sporno zdravilo. Posedi je pojasnil, da je informacijska pooblaščenka presodila, da navedba imena čebelarjev ne predstavlja kršitve določil o varovanju osebnih podatkov, da pa želijo prej počakati na pravnomočnost odločb.

Odbor za objavo seznama
Odbor je ob tem kmetijsko ministrstvo pozval, naj upravo za varno hrano pozove, da po inšpekcijskem nadzoru pri čebelarjih, ki ga je opravila na začetku lanskega avgusta, redno objavlja seznam čebelarjev, pri katerih se pravnomočno ugotovi, da so uporabljali neregistrirane pripravke za zatiranje varoe.

Direktorica inšpekcije za varno hrano Andreja Bizjak je kronološko pojasnila, koliko pregledov so v preteklosti že opravili pri vrhniškem podjetju. Ob očitkih, da bi ga lahko ustavili že prej, je spomnila, da jim je to omogočila šele zakonska sprememba iz leta 2014.

UKC: Potencialno tveganje ostaja
Lucija Perharič z Nacionalnega inštituta za javno zdravje je zagotovila, da je z vidika toksikološkega tveganja med varen, medtem ko je vodja Centra za zastrupitve UKC-ja Ljubljana Miran Brvar dejal, da hrana, proizvedena s pomočjo nezakonito proizvedenega zdravila, ki vsebuje nedovoljene in strupene učinkovine, brez vsakega nadzora veterinarjev, verjetno ni zdrava za uživanje. "Naše stališče je, da je treba biti s tem previden in da je treba upoštevati, da lahko obstaja neko potencialno tveganje," je dejal.

Predsednik sveta za varno hrano Janez Hribar, ki uči na ljubljanski biotehniški fakulteti, je dejal, da je med živilo, ki je sestavljeno iz številnih snovi, ki preprečujejo, da bi katera izmed nevarnih snovi, ki jih je omenil Brvar, prišla v med. "Dokler boste limono ljudem prodajali kot bogat vir vitamina C, vam ne morem verjeti," je dejal.

Podgoršek: Bodimo pošteni do medu
Varuh odnosov v verigi preskrbe s hrano Jože Podgoršek je izrazil podporo slovenskim čebelarjem in medu. "Bodimo pošteni do slovenskega medu," je dejal in na primeru nekaterih prehranskih izdelkov, med drugim bombonov za otroke, ponazoril, kaj vse so ljudje pripravljeni pojesti, tudi številne škodljive emulgatorje.

ČZS: Posledic na medu ni
Predsednik Čebelarske zveze Slovenije (ČZS) Boštjan Noč je obsodil črni trg z zdravili, a hkrati poudaril, da napaka nekaterih čebelarjev k sreči ni pustila posledic na varnosti medu. Poudaril je, da morajo čebelarji do zdravil dostopati zakonito, cene zdravila pa morajo biti primerljive s tujino.

Predstojnik Nacionalnega veterinarskega inštituta Tadej Malovrh je po drugi strani ponovil, da je čebelarjem vsako leto na voljo dovolj zdravil, in zavrnil očitke, da veterinarji služijo z zdravili. ČZS-ju je očital tudi, da z njihove strani črni trg ni bil "tako zatiran, kot bi lahko pričakovali, uradna zdravila pa niso bila tako predstavljena, da bi lahko čebelarji temu bolj verjeli".

SMC: Ocene temeljijo na majhnem vzorcu
Poslanec SMC-ja Dušan Verbič je dejal, da temeljijo ocene o varnosti medu na majhnem številu vzorcev, in ocenil, da je čebelarstvo postalo tržno donosen posel. "Sklepam, da zdrav in varen med ni prioriteta, kajti pomembna je količina in cena," je presodil.

SDS, NSi: Birokratsko uničevanje malih
Drugače sta menila Zvonko Lah (SDS) in Iva Dimic (NSi). Lah je dejal, da želi država birokratsko uničiti male proizvajalce, ki proizvajajo kakovostne butične proizvode, od čebelarjev do sadjarjev in zelenjadarjev. "Smo pa skoraj vsi tukaj notri na plečih tistih, ki ustvarjajo dodano vrednost," je dejal.

Dimičeva ne verjame, da se podjetja APIS M&D ni dalo ustaviti prej, sumljivo pa se ji zdi tudi, da je zadeva v javnosti izbruhnila v času, ko čebelarji prodajo največ medu.

Poslanec SMC-ja Danilo Anton Ranc je medtem dogajanje zadnjih tednov strnil z naslednjimi besedami: "Resnica pri vseh teh razpravah je - kot vedno v življenju - nekje vmes." Podpira prepoved uporabe nedovoljenih sredstev, si pa želi, da bi ustvarili pogoje za rast in razvoj čebelarstva, ki po njegovem mnenju predstavlja veliko priložnost za zelena delovna mesta.
Video: Celotna seja v dveh delih