Lani so slovenski čebelarji pridelali okoli 2.500 ton medu, letos pa ga pričakujejo zgolj okoli 500 ton - predsednik Čebelarske zveze Slovenije Boštjan Noč se zato boji ponovne poplave tujega cenenega medu na trgovskih policah.

Čebelarji so letošnje leto že tako začeli z manj čebeljimi družinami, nato jih je prizadela še narava. Najprej pozeba, ki je uničila pašo na akaciji - ta predstavlja tretjino medu, letos pa je bila skoraj nična. Tudi paša na smreki in in javorju je zatajila, kar pomeni, da so morali čebelarji čebele hraniti vse do junija, da so sploh preživele. To je za čebelarje pomenilo dodatne visoke stroške, saj so letos porabili za hrano čebel kar dvakrat več sladkorja kot v preteklih letih.

Zaradi neugodnih vremenskih razmer so imele srečo s pašo za čebele samo tri regije: del Pomurja, Posavje in Bela krajina. Omembe vredna je bila samo paša na lipi in kostanju. Eden večjih čebelarjev, Danilo Bedek iz Moščancev, pravi: "Sezona je za nami in dejansko smo pridelali recimo od 40 do 50 odstotkov običajne letne pridelave. Tako da - glede še na lanske zastrupitve in potem zimske izgube na slovenskem trgu medu zelo slabo kaže," je za Radio Slovenija poročala Jernejka Drolec.

Številna vprašanja ostajajo odprta
Najbolj akutne težave v tej panogi so čebelarji v ponedeljek predstavili ministrstvu za kmetijstvo in okolje, ki jim je obljubilo, da bodo skušali rešitve poiskati do konca tega leta. Noč ob tem izpostavlja, da zahteve in prošnje čebelarjev nimajo finančnih posledic, z nekaterimi manjšimi spremembami zakonodaje želijo le pogoje za normalno delo v panogi. Še vedno namreč ostajajo odprta številna vprašanja, ki jih čebelarji ministrstvu zastavljajo že vrsto let, ostajajo pa brez odgovorov ali pa so ti pavšalni in nedorečeni, opozarjajo čebelarji.

Kot je pojasnil Noč, ostaja odprto vprašanje glede nadaljnjih postopkov pri oblikovanju nacionalnega programa zaščite kranjske čebele in čebelarskega inštituta, glede izvajanja koncesije javne gospodarske službe v čebelarstvu, registracije veterinarskih pripomočkov in registracije oksalne kisline kot biocida.

Rodovniška knjiga za kranjsko čebelo
Čebelarji ne vedo niti, kdo je odgovoren za morebitna napačna strokovna navodila v lanskem programu varoza, odprto ostaja vprašanje reševanja hude gnilobe in problematike medveda. Čebelarji izpostavljajo pobude za pridobitev sredstev iz sklada za naravne nesreče zaradi izgub čebel, opozarjajo na nujnost, da postane Slovenija nosilka izvorne rodovniške knjige za kranjsko čebelo v EU-ju, obenem pa predlagajo, da bi bila vsa čebelarska društva uvrščena med društva, ki delujejo v javnem interesu.

T. H.