Andrej Čuš se je s predlagano novelo zavzemal, da trgovec ne bi smel določiti obratovalnega časa prodajaln ob nedeljah in z zakonom določenih praznikih, ki so dela prosti dnevi, razen v primeru posameznih prodajaln, ki bi bile lahko po presoji trgovca odprte do največ šest nedelj oz. z zakonom določenih praznikov v letu. Dejal je, da več kot desetletje po referendumu še vedno ni upoštevana volja ljudi, da se omeji delo trgovin ob nedeljah. "V primeru padca predloga zakona bomo v sodelovanju s pravno stroko dodatno dodelali predlog in ga izboljšali," je napovedal pri predstavitvi predloga.

Sprejetju predlaganih sprememb zakona so nasprotovali v vladi, saj so menili, da predlog novele, katerega cilj je bil zaprtje trgovin ob nedeljah in praznikih z določenimi izjemami, "opredeljuje preširok nabor izjem od splošnega cilja zaprtja prodajaln ob nedeljah in praznikih, kar pomeni izničenje osnovnega cilja zakona in prepovedi nedeljskega odprtja trgovin".

Predlagane izjeme na področju turizma so po mnenju vlade preširoko definirane in bi pri izvedbi lahko privedle do številnih zlorab in oteženega nadzora nad določbami zakona. S predlogom zakona tudi ni bilo urejeno vprašanje dežurnih trgovin z nujnimi življenjskimi potrebščinami.

Poleg tega pa so socialni partnerji že sami uredili to vprašanje. Delodajalske in sindikalne organizacije v panogi so z aneksom v kolektivno pogodbo dejavnosti trgovine zapisale, da bo od novega leta večina trgovin na "glavne" praznike zaprta, na ostale praznike bodo delavci dobili 250 odstotkov višjo urno postavko.

SMC: Predlog nepotreben
Poslanka SMC-ja Andreja Potočnik je dejala, da predlog novele zakona po mnenju vlade ni potreben, saj so socialni partnerji to vprašanje že rešili. "Ne vidimo razloga, da v DZ-ju obravnavamo nepopoln zakon, če imamo že dogovor," je poudarila.

SDS brez enotnega glasovanja
Franc Breznik (SDS) je dejal, da tudi v Trgovinski zbornici Slovenije ne podpirajo predloga novele zakona, vprašanje pa so socialni partnerji rešili že sami z aneksom h kolektivni pogodbi. V stranki sicer menijo, da je treba spoštovati referendumsko voljo, hkrati pa podpirajo svobodno gospodarsko pobudo trgovcev, ki sicer ob nedeljah ustvarjajo predvsem izgubo. SDS v Čuševem predlogu novele vidi več pomanjkljivosti; poslanci ne bodo enotno glasovali glede predloga zakona, v veliki večini pa mu ne bodo nasprotovali, je napovedal Breznik.

NSi: Veliko je problematičnih izjem
Da spoštujejo referendumsko voljo, je poudaril tudi Matej Tonin (NSi). Vendar pa predlog novele zakona po njegovih besedah pušča veliko izjem, ki so problematične. Čušu je čestital, da je s predlogom sprememb spodbudil socialni dialog, saj je prišlo do dogovora med sindikati in delodajalci. Po mnenju NSi-ja ta predstavlja korak naprej. "Podpore mu ne moremo zagotoviti, vendar mu ne bomo nasprotovali," je dejal.

DeSUS: Večina je za zaprtje trgovin
"Velika večina še vedno podpira idejo o zaprtju trgovin ob nedeljah, temu ne gre oporekati," je dejal Uroš Prikl (DeSUS). Vendar pa v poslanski skupini DeSUS-a predlog novele zakona ocenjujejo kot neprimeren, zato ga ne bodo podprli.

SD: Parcialne rešitve ne izboljšujejo stanja
Tako je napovedala tudi poslanka SD-ja Bojana Muršič, ki je dejala, da današnja razprava ne sme ostati le na ravni trgovine, temveč bi se morala odviti tudi na ravni vseh drugih dejavnosti, kjer ljudje delo opravljajo ob koncih dela. "Na to je treba razmišljati tudi, ko v noči s sobote na nedeljo pričakujemo, da kabelski operater nemudoma odpravi težave," je dejala. Parcialne rešitve, kot je dejala, k ničemur ne bi izboljšale razmer v trgovini.

Levica: Tudi minimalno plačo moramo višati
"Nedeljsko delo v trgovinah podpira zgolj goli interes kapitala," je poudaril Franc Trček (Levica), ki se je zavzel, da bi bilo treba poleg zakonske omejitve nedeljskega dela zakonsko zvišati tudi minimalno plačo.