Noveli zakona o dohodnini ter zakona o DDV-ju je DZ pred dvema tednoma sprejel v okviru širšega svežnja davčnih sprememb. Kot je takrat pojasnjevala vlada, je spremembe predlagala za večjo konkurenčnost gospodarstva, privabljanje delovne sile ter spodbujanje inovacij in naložb.

Državni svetniki so na oba zakona izglasovali odložilni veto prejšnji teden. Novela zakona o dohodnini po besedah državnega svetnika Bojana Kekca namreč ne naslavlja bistvenih izzivov konkurenčnosti in ni skladna z ustavnim načelom enakopravnosti in pravne države. "Predvsem pa na njeni podlagi podjetja ne bodo mogla privabiti oz. zadržati visoko usposobljene delovne sile," je dejal o olajšavi za mlade do 40 let, ki bi se v Slovenijo vrnili po dveh letih dela oz. študija v tujini ali pa so tu zaposleni tuji državljani. Strokovnjakom, ki celotno kariero ostajajo v Sloveniji, teh spodbud ne ponuja, je opozoril.

Državni svet nasprotuje tudi znižanju meje za vstop v sistem t. i. normirancev s 100.000 na 60.000 evrov letnega prometa. Takšno znižanje je preveč rigorozno, je dejal Kekec. Nasprotoval je še nekaterim drugim določbam, med drugim krčenju bonitet za električna službena vozila, kar se mu zdi v nasprotju s cilji zelenega prehoda.

Poslanci so tako morali o noveli zakona, katere uveljavitev je predvidena 1. januarja 2025, glasovati še enkrat. Za je glasovalo 50 poslancev Svobode, SD-ja in Levice, proti je bilo 28 opozicijskih poslancev.

Zadostna podpora tudi za vnovično potrditev novele zakona o DDV-ju

Z novelo zakona o DDV-ju se medtem v slovenski pravni red prenašata dve evropski direktivi, vlada pa je vanjo vključila še nekatere druge rešitve. Kekec je opozoril, da se z določbami o vodenju dodatnih evidenc in širokega nabora podatkov nalaga zavezancem dodatne administrativne in stroškovne obremenitve. "Sporna je tudi izločitev dobave pijač z dodanim sladkorjem ali sladili iz obdavčitve z znižano stopnjo DDV-ja," je dejal. Višji DDV na sladke pijače po njegovih besedah ne bo zmanjšal porabe nezdravih pijač in torej ne bo imel pričakovanih ugodnih učinkov za zdravstveno blagajno.

DZ je novelo zakona o DDV-ju, katere uveljavitev je prav tako predvidena 1. januarja 2025, pri ponovnem odločanju potrdili z 48 glasovi za in 26 proti. Medtem ko so jo poslanci koalicije hvalili, ker da med drugim prinaša razbremenitve za zavezance, so ji v opoziciji nasprotovali. "Gre za še enega od zakonov, ki pod navidezno skrbjo za gospodarstvo vsebuje vse kaj drugega," je dejal Franc Rosec (SDS). Jernej Vrtovec (NSi) pa je vladi očital, da zvišuje davke pod krinko zdravega načina življenja.

Znova potrjen tudi zakon o izvrševanju proračunov

S 50 glasovi za in 26 proti so poslanke in poslanci vnovič potrdili tudi zakon o izvrševanju proračunov za leti 2025 in 2026. Nanj so državni svetniki izglasovali veto, ker je DZ v postopku sprejemanja proračuna za leto 2025 potrdil dopolnilo, s katerim so jim v korist Onkološkega inštituta odvzeli nekaj manj kot pol milijona evrov.

Državna sekretarka na ministrstvu za finance Katja Božič je povedala, da je bil obseg sredstev v finančnem načrtu državnega sveta za leto 2024 določen v vrednosti 3,2 milijona evrov, do 27. novembra pa so odhodki tega organa znašali 2,5 milijona evrov. Za leto 2025 je kljub zmanjšanju sredstev obseg določen v vrednosti 3,4 milijona evrov in pričakovati je, da bo to zadostovalo za njihovo nemoteno delovanje.

"V primeru izkazanih utemeljenih potreb je izjemoma mogoče zagotoviti dodatna sredstva," je dodala. Kot je spomnila, je DZ potrdil predlog določbe, na podlagi katere se sredstva proračunske rezervacije porabijo za tiste namene, za katere v proračunu niso zagotovljena sredstva ali niso zagotovljena v zadostnem obsegu, omogočajo pa nemoteno izvrševanje proračuna v tekočem letu in so namenjena za izvajanje obveznosti, ki so določene z zakoni in predpisi.

V koalicijskih poslanskih skupinah koalicijskih strank Svoboda, SD in Levica so soglašali s pojasnili vlade in zakonu v predstavitvah stališč napovedali ponovno podporo. Medtem so bili v opozicijskih strankah SDS in NSi do takšnih potez zelo kritični in so izrazili ostro nasprotovanje zakonu.

Predlog SDS-a o referendumu ob obstrukciji SDS-a dobil le štiri glasove podpore

DZ je ob obstrukciji SDS-a odločil, da posvetovalnega referenduma o predlogu zakona o dodatku k pokojnini za izjemne dosežke na področju umetnosti ne bo. Za razpis, ki ga je predlagala SDS, so glasovali štirje poslanci. Proti jih je bilo 47.

Po besedah Karmen Furman iz SDS-a, ki je predstavila predlog za razpis posvetovalnega referenduma, bi poseben dodatek k pokojnini po predlogu zakona dobili "posamezni privilegirani kulturni izbranci". V SDS-u so bili po njenih besedah vselej naklonjeni spodbujanju in nagrajevanju umetnikov, vendar pa mora to temeljiti na jasnih in vnaprej določenih merilih. Ob tem je treba zasledovati načelo pravičnosti, strokovnosti in objektivnosti, česar pa predlagani zakon ne počne, je dejala.

Hkrati je napovedala obstrukcijo stranke SDS pri obravnavi te točke. Kolegij predsednice DZ-ja je namreč na torkovi seji glasovanje o predlogu za razpis posvetovalnega referenduma uvrstil na današnjo izredno sejo DZ-ja, čeprav so v SDS-u temu nasprotovali. Predsednico DZ-ja Urško Klakočar Zupančič so z dopisom pozvali k umiku, ker menijo, da gre za kršitev 184. člena poslovnika. V skladu z njim se predlog uvrsti na dnevni red prve naslednje seje DZ-ja, če je vložen najpozneje 30 dni pred to sejo. Ta rok se po njihovem mnenju še ni iztekel, tako da bi morali o pobudi odločati šele po 30 dneh po vložitvi.

Državni sekretar na ministrstvu za kulturo Marko Rusjan je v nasprotju s SDS-om trdil, da predlog zakona o dodatku k pokojnini omogoča, da bodo postopki priznavanja in odmere dodatka k pokojninam pregledni in z jasno določenimi cilji, merili in pravili ravnanja. S tem je po njegovem opozorilu zagotovljena zakonitost odločanja in enakopravna obravnava predlagateljev. Veljavni zakon iz leta 1974 je po drugi strani zastarel in pomanjkljiv, saj ne opredeljuje natančnih meril za priznanje in odmero izjemnih pokojnin, je opomnil.

Predlog priporočil SDS-a v zvezi z delovanjem RTV-ja končal zakonodajno pot

DZ je izredno sejo sklenil z obravnavo predloga priporočil SDS v zvezi z delovanjem Radiotelevizije Slovenija. Vendar je odbor za kulturo predlog priporočil v torek zavrnil, tako da je predlog končal zakonodajno pot. V skladu s predlogom priporočil bi DZ vladi tudi priporočil, da pozove vodstvo RTV-ja, da "prepreči in ustavi cenzuro na RTV-ju in preneha kršiti 5. člen zakona o zavodu". V skladu s tem členom morajo novinarji in odgovorni uredniki pri svojem delu spoštovati načelo resničnosti, nepristranskosti in celovitosti informacij ter načelo politične uravnoteženosti in svetovnonazorskega pluralizma.

Hkrati bi DZ vladi priporočil poziv Računskemu sodišču, da preveri, ali se je 15 milijonov evrov proračunskih sredstev v letih 2023 in 2024 namensko porabilo za izvajanje programa narodnih manjšin ali ne. Ne nazadnje bi DZ ustavnemu sodišču priporočil, da v skladu s svojimi pristojnostmi v najkrajšem mogočem času odloči o pobudi za oceno ustavnosti členov zakona o RTV-ju.

Državni sekretar na ministrstvu za kulturo Marko Rusjan je dejal, da so nekatera priporočila po mnenju vlade v nasprotju z zakonom o RTV SLO. Ta namreč določa, da je država kot ustanoviteljica javnega zavoda dolžna zagotoviti institucionalno avtonomijo in uredniško neodvisnost RTV SLO. Hkrati je dolžna zagotoviti primerno financiranje za izvajanje javne službe.

Vsakršno arbitrarno presojanje političnih organov o vsebinskih zadevah, ki izhajajo iz novinarskega in uredniškega neodvisnega dela, bi po Rusjanovih besedah pomenilo nedopusten politični pritisk. Predlog priporočila pa je tudi v nasprotju z evropskim pravnim redom, je poudaril.

V predstavitvi stališč poslanskih skupin so v koaliciji ocenili omenjena priporočila kot nesprejemljiva. Tako so v Levici dejali, da pravna ureditev preprečuje DZ-ju in vladi, da bi nadzirala in ocenjevala raven avtonomije posameznega medija, novinarjev ali urednikov ali da bi se izrekala do posameznih primerov. Pač pa je njuna pristojnost, da se zagotovi programska, organizacijska in finančna samostojnost javnih medijev, je poudarila poslanka Levice Tatjana Greif.

Poslanska skupina Svobode vidi priporočila kot poskus opozicije, da politizira strokovne odločitve znotraj medijske hiše in poskuša nedopustno pritiskati na ustavno sodišče, da čim hitreje razsodi o določbah zakona o RTV SLO. Ker pa v Svobodi spoštujejo neodvisnost sodstva kot tretje veje oblasti, tovrstnih pozivov ne odobravajo in menijo, da ne sodijo v DZ, je povedal poslanec Svobode Dušan Stojanovič.

"RTV je neprecenljiva institucija v medijskem prostoru. Kot nacionalni medij ima posebno odgovornost do vseh državljank in državljanov ne glede na njihovo politično, versko, kulturno ali drugo pripadnost," pa so opomnili v SD-ju. RTV informira, izobražuje, zabava in spodbuja kulturno ustvarjalnost, hkrati pa je kot javni medij ključen za demokratičen proces, menijo. Vmešavanje v delovanje RTV pomeni neposreden napad na svobodo medijev, kar ima lahko dolgoročne posledice za družbo, je posvaril Jonas Žnidaršič iz SD-ja.

V opoziciji so bili drugačnega mnenja. Tako so v NSi-ju prepričani, da je treba RTV-ju nujno prestrukturirati in modernizirati, ne pa samo zahtevati vedno več denarja. Poleg tega je Iva Dimic iz NSi-ja, ki je predstavila pogled te poslanske skupine, kot nedopustno ocenila uredniško odločitev na Televiziji Slovenija, da koordinatorica Pohodov za življenje Urška Cankar Soares ne nastopi v oddaji Intervju.

Podobno so menili v SDS-u. Po zakonu o RTV-ju morajo novinarke in novinarji, urednice in uredniki pri svojem delu še posebej spoštovati načelo resničnosti, nepristranskosti in celovitosti informacij, načelo politične uravnoteženosti in svetovnonazorskega pluralizma, je dejala Alenka Jeraj iz SDS-a. Vse to se na RTV-ju po njenih besedah dnevno krši tudi s cenzuro, kot je bila denimo prepoved intervjuja s Cankar Soares, je bila kritična.

Sorodna novica Obsojamo nestrokovno in selektivno rabo podatkov o gledanosti Televizije Slovenija

Vodstvo RTV Slovenija je sicer ostro obsodilo napovedano javno objavo dokumentov o podatkih o gledanosti, ki so bili za potrebe izredne seje posredovani državnemu zboru. "Iz podatkov, ki jih je pripravila RTV Slovenija, je jasno razvidno, da kljub splošnemu upadu linearne gledanosti vseh televizijskih kanalov v zadnjem obdobju, TV Slovenija to jesen zaznava obrat trenda in izboljšuje svoje rezultate – trend padca gledanosti se je namreč to jesen zaustavil. Podatki o gledanosti naših vsebin potrjujejo, da naši napori pri prilagoditvah programskih shem in kakovostni produkciji dajejo rezultate," so zapisali v sporočilu za javnost.