"V vsem tem času se ni zvišalo število ljudi, ki so padli pod prag revščine. Veliko ljudi se težko prebija iz meseca v mesec in storili bomo vse, kar je v naši moči, da bomo najbolj siromašnemu sloju prebivalstva pomagali. Hkrati pa bomo v letu 2011 dali prednost projektom, ki bodo bistveno povečali konkurenčnost Slovenije – organiziranje trga dela, omejitev stroška dela, zdravstvena reforma, pocenitev javne uprave," je po zadnji seji vlade to leto napovedal predsednik vlade Borut Pahor.
Pravi, da je sam relativno zadovoljen s tem, kar jim je uspelo v dveh letih, ko vodijo "državo skozi največjo gospodarsko krizo po 2. svetovni vojni", a prav zadovoljen bo takrat, ko bodo zadovoljni tudi ljudje. "Ljudje so zreli in sami bodo presodili, da samozavest in optimizem pokažejo v enaki meri, kot bi si to želeli mi, da bi dobili nekaj spodbude," dodaja.
"Kazalci kažejo, da smo na pravi poti"
Spodbudni pa so po njegovih besedah gospodarski kazalci, ki kažejo, da je Slovenija na pravi poti. Če se je v 2009 gospodarstvo skrčilo za 8,1 odstotka, bo letos rast okoli enega odstotka, v 2011 pa bi lahko bila 2,5-odstotna. Posebno pozornost pa je treba nameniti predvsem inflaciji, dodaja. Ta je bila lani nižja od enega odstotka, letos pa se je približala dvema odstotkoma. "O tem se posvetujem z ministri, da nam ta podatek ne bi ušel izpod nadzora," je zatrdil.
Sicer pa je zaradi ukrepov vlade, kot pravi premier, povprečna slovenska družina čutila krizo manj, kot je bila ta realna. Socialni transferji in druge oblike socialne pomoči so se povečali za 44 odstotkov ter tako ublažili padec življenjskega standarda in ohranili socialno povezanost družbe.
Spremenil bi referendumsko zakonodajo
"Izplačalo se je biti pogumen in odpreti fronto v celoti," ugotavlja Pahor. Vlada je še naprej pripravljena in želi prevzeti odgovornost za težke odločitve na svoja ramena. "Ne želimo prelagati bremena teh odločitev na ramena ljudi, seveda pa imajo pravico, da zahtevajo referendum."
Vlada bo namreč po premierjevih besedah pripravila tudi druge reforme, posvetovali se bodo z delodajalci in sindikati, a se lahko zgodi, da ne bodo našli skupnih rešitev, napoveduje. "Ali bodo vsakič, ko bo ena skupina ljudi protestirala proti odločitvi vlade, ki je neizogibna za dosego razvojnih ciljev, zahtevala referendum in v kolesje reform nametala dovolj peska, da se bo ustavilo," se sprašuje.
Zato je predlagal, da se nadaljuje razmišljanje o referendumski zakonodaji. "Ljudje pravijo, da politika z referendumi beži od odgovornosti. Mi ne želimo prelagali bremena odgovornosti na ramena ljudi, to je naša odgovornost in zanjo bomo plačali ceno na volitvah," je še dodal.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje