Skupina je premierja Roberta Goloba, predsednico republike Natašo Pirc Musar in zunanjo ministrico Tanjo Fajon pozvala, naj storijo, kar je "moralno-etično prav". "Izraelu je treba reči, da naj končno preneha z dosedanjo politiko do Palestincev in začne izvajati predmetne resolucije Združenih narodov, sicer bodo sledile sankcije! Šele to bo korak v pravo smer," so zapisali avtorji pisma.

Kot so poudarili podpisniki, je sicer pohvalno, da je Slovenija med tistimi članicami EU-ja, ki so obe strani v izraelsko-palestinskem konfliktu pozvale k premirju zaradi varne in bolj konsistentne dostave humanitarne pomoči ljudem na območju Gaze, ki jo že tedne bombardira in povsem oblega izraelska vojska. Vendar pa so ob tem poudarili, da to ni dovolj.

Sorodna novica Izraelski veleposlanik v ZN-u zavrnil pozive k premirju. Do zdaj ubitih skoraj 3000 otrok.

Po njihovih besedah je obsodba napada palestinskega gibanja Hamas na Izrael 7. oktobra samoumevna. Med drugim zato, ker so njegovi akterji vedeli, da bo ta sprožil protinapad Izraela, ki bo ogrozil in terjal mnoga nedolžna življenja Palestincev. "Samoumevna sta tudi poziv k izpustitvi zajetih talcev in priznanje pravice Izraelu do samoobrambe," so zapisali.

Vendar pa so ob tem poudarili, da mora Izrael pravico do samoobrambe izvajati v skladu z mednarodnim in humanitarnim pravom. Kot so poudarili, je bilo napad Hamasa "mogoče pričakovati glede na nadaljevanje in zaostrovanje okupatorske, kolonizatorske, segregacijske in genocidne politike Izraela do Palestincev".

"Vse bolj očitno je, da nimamo jasno izoblikovanega stališča niti do izraelskih vojnih zločinov v primeru Gaze, kar je zlasti ob dejstvu, da bomo v kratkem postali članica Varnostnega sveta ZN-a, hudo narobe," so opozorili podpisniki in obsodili izraelske vsakodnevne napade na Gazo, v katerih je po zadnjih podatkih umrlo že več kot 7000 ljudi, vključno z okoli 3000 otroki. Po njihovi oceni ti napadi že močno presegajo pravico Izraela do samoobrambe.

Pismo je podpisalo 60 ljudi, med drugim direktor Mirovnega inštituta Iztok Šori, antropologinji Svetlana Slapšak in Vesna Godina, ekonomista Jože P. Damijan in Bogomir Kovač, sociologa Rastko Močnik in Rudi Rizman, filozof Rado Riha, tudi Aurelio Juri, Uroš Lipušček, Spomenka Hribar, Danijel Rebolj, Polona Jamnik in Franco Juri.