Njegovo mnenje delijo tudi Mirjam Škrk, Daniel Starman in Lojze Ude, pravni strokovnjaki, ki so v oddaji Odmevi pred prihajajočim referendumom razpravljali o arbitražnem sporazumu.

Medtem ko ga Škrkova in Ude podpirata in bosta na referendumu glasovala "za", pa mu Daniel Starman ostro nasprotuje, medtem ko se Cerar še ni odločil, ali se bo referenduma sploh udeležil.

Cerar: Možnost za stik z odprtim morjem je zelo majhna
Zaradi strokovnosti vprašanja odločanja o meji je odločanje na refrendumu neprimerno, je dejal Cerar, a ker referendum zagotovo bo, bi morali volivci vedeti, da arbitražni sporazum lahko vodi do različnih rešitev tega vprašanja. "Med možnostmi je tudi ta, za nas najboljša, da dobimo stik z odprtim morjem, a ta je zelo majhna. Vse druge so slabše," je opozoril Cerar.

Škrk: Sporazum je treba pravilno prebrati
Mirjam Škrk sporazum podpira in pravi, da "tisti, ki pravi, da nam ne daje možnosti stika z odprtim morjem, sporazum bere napačno". Škrkova je poudarila pomen treh ločenih točk, ki obravnavajo stik z odprtim morjem, potek meje na kopnem in morju ter režime posameznih morskih pasov. Poudarila je, da je v okviru sporazuma arbitražnemu sodišču naročeno, da odloči o vseh treh vprašanjih, skupaj s tem, po kakšnih načelih in pravilih mora odločati.

Do zdaj je bilo videti, kot da se bo delalo po koščkih, v okviru sporazuma pa se bo odločalo istočasno, pa sporazum zagovarja Ude.

Če sporazum na referendumu pade ...
In kaj se bo zgodilo, če sporazum na referendumu pade? "Pogajanja se začnejo ponovno, mi pa bi morali najverjetneje angažirati nekoga, ki bi nam pomagal," je dejal Cerar. Poudaril je, da je treba zagotoviti tudi boljšo informiranost Evropske unije, "saj smo ob blokadi ugotovili, da nihče ne pozna našega problema".

"Kar koli zdaj naredimo, ne bo optimalno. Če gremo v sporazum, nimamo nobenih zagotovil, da bomo dobili, kar si želimo, če pa rečemo ne, pa bomo deležni kritike evropske in svetovne javnosti," je pojasnil Cerar.

Tudi Lojze Ude je dejal, da "alternative ni", saj ob padcu lahko pričakujemo "status quo", kar je po njegovem mnenju slabo za Slovenijo. "Dlje se vleče, slabše je za Slovenijo," je poudaril. Ude je prepričan, da se bodo s sporazumom stvari premaknile z mrtve točke, saj morajo arbitri pri odločanju upoštevati interese, interes Slovenije po stiku z odprtim morjem pa je po njegovem mnenju večji od interesa Hrvaške, da nam to prepreči.

Škrkova je dodala, da Hrvaška nikoli več ne bo pripravljena podpisati podobnega sporazuma, in pri tem izpostavila naloge, ki jih mora v okviru odločanja izvršiti arbitražno sodišče, in predvideno uporabo prava pri odločanju. "Tisti, ki menijo, da je status quo ugodnejši, se motijo, ugodnejše rešitve od arbitražnega sporazuma ne bo," je dejala.

Bo kopenska meja določena korektno?
Pri kopenske meji Cerar, Škrkova in Ude večjih težav ne vidijo. Ude meni, da bo meja na kopnem določena korektno, saj je središčno vprašanje problematike vprašanje stika na morju. Starman pa meni, da bi Slovenija moral biti previdna tudi pri določanju meje na kopnem in da bi morala zahtevati drugačno razmejitev zlasti v Istri.

Daniel Starman se je spraševal tudi o tem, zakaj bi morala Hrvaška sploh mejiti z Italijo, kar je eden izmed hrvaških argumentov. Opozoril je na poglavje o dobrososedskih odnosih, ki ga mora Hrvaška v pogajanjih z Evropsko unijo še zapreti, in dejal, da bi morala tu Slovenija uveljaviti veto.