V prostorih državnega sveta poteka posvet o vlogi državnih pravobranilcev ob predvideni reformi. Cilji reforme so učinkovitejše izvajanje pristojnosti državnih odvetnikov, optimizacija poslovanja, večja fleksibilnost pri opravljanju dela, preglednost poslovanja, ustreznejši karierni sistem zaposlitve in preprečitev političnega kadrovanja, je na posvetu pojasnila državna sekretarka na pravosodnem ministrstvu Tina Brecelj.

Državni odvetniki bi bili v prihodnje javni uslužbenci z redno zaposlitvijo, predviden je karierni sistem zaposlitve. Na ministrstvu ob tem zagotavljajo, da bi z reformo okrepili avtonomijo državnih odvetnikov in njihovo svetovalno funkcijo. Obenem predlog ustrezneje ureja zastopanje pred tujimi in mednarodnimi sodišči in arbitražami, je med drugim navedla državna sekretarka.

Funkcionarji s pravobranilstva pa se po njenih besedah že skoraj dve leti krčevito oklepajo dosedanje oblike pravobranilstva. Sklicujejo se na potrebo po samostojnosti državnega organa, a večinoma zagovarjajo zlasti svoje interese, je dejala in dodala, da to ne velja za posameznike, ki delajo dobro in ki so dovzetni za nov zakonski okvir.

Groznik: Ne zastopamo zgolj države, ampak zasledujemo načela pravne države
Generalni državni pravobranilec Jurij Groznik je na drugi strani reformo označil za neustrezno. Ta ne zagotavlja varovanja javnega interesa, ampak predstavlja podlago za nestabilno pravno okolje, ki zmanjšuje pravno varnost in slabi pravni red.

Zavzemajo se za ohranitev pravobranilstva kot samostojnega organa, medtem ko ministrstvo to samostojnost relativizira, je izpostavil. Naloga pravobranilstva namreč ni le samodejno uresničevanje interesov države, ampak zasledovanje načel pravne države. Ključno vprašanje je, ali želi država imeti zastopnika, ki zvesto sledi navodilom vsakokratne oblasti, ali pa mu podeli vlogo varuha pravnega reda in dopušča tudi kritiko svojega dela, je pojasnil.