Slovenija je bila tako v 270 primerih obsojena zaradi kršitve pravice do sojenja v razumnem roku, pri čemer je bila pritožnikom v 267 primerih dodeljena odškodnina, v treh primerih pa je EČSP ocenil, da že sama ugotovitev kršitve predstavlja zadostno zadoščenje. Več kot dva milijona evrov je Slovenija plačala na podlagi sklenjenih poravnav, nekaj manj kot milijon evrov pa na podlagi sodb.

V zvezi s postopki zaradi kršenja pravice do sojenja v razumnem roku pred ESČP-jem je bilo sklenjenih 609 zunajsodnih in 66 prijateljskih poravnav, ki so sklenjene neposredno v postopku pred ESČP-jem. Trenutno pa je zaradi kršitve pravice do sojenja v razumnem roku pred ESČP-jem odprtih osem zadev, pojasnjujejo na državnem pravobranilstvu.

Manj sodb po novem zakonu
Največ sodb zaradi kršitve pravice sojenja v razumnem roku je bilo sicer izrečenih v letih 2006 in 2007, kar je posledica sodbe Lukenda, kjer je ESČP ugotovil tudi kršitve do učinkovitega pravnega sredstva, saj v državnem pravnem sistemu ni bilo sredstva, s katerim bi lahko učinkovito odpravili kršitev pravice sojenja v razumnem roku ob ustreznem zadoščenju za stranke.

To pomanjkljivost je odpravil zakon o varstvu pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja, ki se uporablja od začetka leta 2007. Z njegovo uveljavitvijo se je bistveno zmanjšalo število postopkov iz naslova kršitve pravice do sojenja v razumnem roku pred ESČP-jem. Zadnje je namreč zakon ocenil kot učinkovito pravno sredstvo.

Postopki zdaj pred pravobranilstvom
Iz tega naslova je državno pravobranilstvo od začetka leta 2010 do danes prejelo 1.429 zahtevkov za odškodnino, od tega jih je 1.298 prejelo v predhodnem postopku, to je pred vložitvijo morebitne tožbe. Skupna vrednost zahtevkov znaša nekaj več kot 18 milijonov evrov. V istem obdobju je zaključilo 643 zadev, v katerih je bila oškodovancem izplačana odškodnina v skupnem znesku nekaj manj kot 1,8 milijona evrov in stroški odvetnikov v skupnem znesku nekaj manj kot 118.000 evrov.

Pri zahtevkih je pravobranilstvo dolžno najprej preveriti, ali so izpolnjene procesne predpostavke za vložitev odškodninskega zahtevka, to je, ali je oškodovanec vložil nadzorstveno pritožbo in ali je vložil rokovni predlog v primeru, ko je bila nadzorstvena pritožba zavrnjena, preveri pa tudi, ali je bil zahtevek vložen v roku.

Nato posebna strokovna komisija pravobranilstva preveri okoliščine posamezne zadeve, če ugotovi, da ravnanje sodišča predstavlja kršitev pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja, pri odločanju o višini odškodnine upošteva sodno prakso ESČP-ja. Pri tem prizna 45 odstotkov odškodnine, kot bi jo nekdo dobil glede na sodno prakso, ki jo je v primeru Slovenije uveljavil ESČP.