Sodišče je namreč zadovoljno s sistemom odškodnin izbrisanim, ki ga je vlada uvedla po pilotni sodbi ESČP-ja v primeru Kurić in ostali proti državi iz leta 2012, kot tudi z njegovim funkcioniranjem v praksi. Po oceni evropskega sodišča imajo izbrisani, ki so si uredili status - gre za 212 oseb v tem primeru, primerne možnosti za povrnitev škode za sistemsko kršitev ustavnih pravic.
Tako je vprašanje odškodnin izbrisanim rešeno na nacionalni ravni, je ocenilo evropsko sodišče in dodalo, da niso našli nobene posebne okoliščine v smislu spoštovanja človekovih pravic, ki bi zahtevala nadaljevanje tega primera. Zato se je sodišče odločilo zapreti primer.
Sodišče leta 2012 naložilo ureditev odškodninske sheme
ESČP je namreč junija 2012 v sodbi v zadevi Kurić in ostali proti Sloveniji naložil, da mora v enem letu sprejeti odškodninsko shemo, ki bo uredila pravico do primerne odškodnine za vse izbrisane.
Tožbo so vložili pred uvedbo odškodninske sheme
Slovenija nato konec leta 2013 sprejela zakon o odškodninah za izbrisane, ki sistemsko ureja vprašanje povračila škode osebam, ki so bile po osamosvojitvi Slovenije izbrisane iz registra stalnega prebivalstva. Zakon je začel veljati decembra 2013, uporabljati pa se je začel junija 2014. Anastasov in ostali so tožbo proti državi vložili oktobra 2013, ko še ni veljala odškodninska shema za izbrisane.
Do odškodnine so po zakonu upravičeni tisti izbrisani iz registra stalnega prebivalstva, ki imajo urejen status v Sloveniji, bodisi da imajo dovoljenje za stalno prebivanje bodisi imajo slovensko državljanstvo.
Posameznemu upravičencu po zakonu za vsak mesec izbrisa pripada odškodnina v znesku 50 evrov. Odškodnino lahko izbrisani zahteva tudi prek sodišča, a ne sme preseči trikratnika višine, ki bi jo sicer dobil v upravnem postopku.
Podobno ugotovil tudi odbor ministrov Sveta Evrope
Odbor ministrov Sveta Evrope za nadzor nad izvrševanjem sodb Evropskega sodišča za človekove pravice je sicer že maja letos prav tako ugotovil, da je Slovenija z zakonom o povračilu škode izbrisanim zadostila zahtevam, ki so izhajale iz sodbe Kurić proti Sloveniji.
Krivic: Izbrisani bodo prisiljeni zasuti slovenska sodišča s tožbami
Na odločitev ESČP-ja, da ne bo obravnavalo novih pritožb izbrisanih, je po mnenju zagovornika izbrisanih Matevža Krivica slaba še bolj za državo in preobremenjena sodišča kot izbrisane, saj bodo izbrisani v naslednjega pol leta prisiljeni zasuti slovenska sodišča s tožbami za odškodnine.
Izbrisani bodo pač morali nehati čakati na pričakovano krajšo pot do pravice neposredno prek Strasbourga in bodo zato v naslednjega pol leta prisiljeni, tako rekoč po napotku iz Strasbourga, zasuti slovenska sodišča s tožbami, je dodal. S 17. junijem prihodnje leto namreč skladno z zakonom o odškodninah izbrisanim poteče zadnji rok za vložitev tožb za povrnitev škode.
"Z njimi pa ne bodo zahtevali samo še dodatnih 100 evrov pavšalno za mesec izbrisa, kakor 'pravične' odškodnine vnaprej omejuje absurdni 'Virantov' zakon, ampak vsaj resnični nominalni znesek utrpljene škode," je poudaril Krivic. Ta "resnična" škoda pa že pri pavšalnih obračunih znese za vso množico izbrisanih najmanj po 300 evrov na mesec - v izjemnih primerih hujše sodno dokazane škode pa seveda lahko še mnogo več, je dodal.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje