V eni izmed tožb izbrisanih zoper državo je ustavno sodišče namreč odločilo, da morajo sodišča pri presoji odškodninskih zahtevkov izbrisanih upoštevati njihov specifični položaj in mu prilagoditi odločanje o zastaranju možnosti uveljavljanja odškodnine. Ustavno sodišče je še ocenilo, da lahko sodišče okoliščine izbrisa upošteva kot podlago za zadržanje teka zastaranja.

Ustavno sodišče je razveljavilo odločitev rednih sodišč, s katero so taksistu, ki je bil leta 1992 izbrisan iz registra stalnih prebivalcev, zavrnila leta 2000 vloženi zahtevek za izplačilo odškodnine. Sodišča so namreč ocenila, da je zahtevek vložil prepozno.

Izbrisani žrtve "neodzivanja organov oblasti"
Po presoji ustavnega sodišča morajo redna sodišča pri presojanju zastaranja upoštevati specifični položaj izbrisanih oseb, "ki so bile soočene z dolgotrajno pravno negotovostjo zaradi neodzivanja organov oblasti navkljub zavezujočim odločbam ustavnega sodišča". Okoliščine, v katerih so bili ljudje izbrisani, bi lahko sodišče po mnenju ustavnih sodnikov upoštevalo tudi kot podlago za zadržanje teka zastaranja.

"Pretoga razlaga sodišč glede pričetka teka subjektivnega zastaralnega roka oziroma neupoštevanje instituta zadržanja zastaranja kaže na to, da sodišče svoje presoje ni prilagodilo posebnim okoliščinam, v katerih so bile izbrisane osebe, med njimi tudi pritožnik," so zapisali na ustavnem sodišču.

Sodišča otežila uporabo pravnega sredstva
Poleg tega so na ustavnem sodišču ocenili, da so redna sodišča s svojo razlago pravil o zastaranju pritožniku nesorazmerno otežila oziroma preprečila uporabo razpoložljivega pravnega sredstva, to je odškodninskega varstva zoper državo za škodo, povzročeno z izbrisom.

Izbrisani so na to že opozarjali
Izbrisani so že večkrat opozarjali, da sodišča odškodninske zahtevke zoper državo zavračajo zaradi preteka zastaralnih rokov. Tudi Evropsko sodišče za človekove pravice je po odločbi v zadevi Kurić in ostalim, s katero je Sloveniji naložilo pripravo odškodninske sheme, zahtevalo, da se to uredi.

Zakon o odškodninah za izbrisane, ki je začel veljati lani, je zato določil, da običajni zastaralni roki, določeni v zakonu, ki ureja obligacijska razmerja, za izbrisane ne veljajo. Zakon je določil tudi, da se sodni postopki, začeti pred uporabo zakona o odškodninah za izbrisane, končajo po njegovih določbah.

Protiustavnost dela zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju
Potem ko je ustavno sodišče konec aprila po pritožbi Cvetke Jagodič razglasilo protiustavnost dela zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, veljavnega do konca leta 2012, je to ugotovilo tudi v preostalih še odprtih pritožbah.

Gre za primere zavarovancev oziroma upokojencev, ki so delnice za notranji odkup vplačali z delom plače.

Kot je ustavno sodišče ocenilo v postopku odločanja o ustavni pritožbi Cvetke Jagodič, je del omenjenega zakona v nasprotju z ustavo. Pri nekaterih zavarovancih oziroma upokojencih so namreč v reviziji ugotovili, da so delnice za notranji odkup vplačali z delom plače, ki se všteva v pokojninsko osnovo. Vendar ta del plače zaradi ugotovljene protiustavnosti zakona ni bil vštet.

ZPIZ mora znova odmeriti pokojnino
Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje mora tako po uradni dolžnosti do 29. junija znova odmeriti pokojnino in izdati odločbo. Po oceni zavoda sodi v to skupino približno 6000 do 7000 ljudi. Seznam podjetij, pri katerih je revizija že bila, je objavljen na spletni strani zavoda.

Tisti zavarovanci oziroma upokojenci, za katere revizija ni bila opravljena, lahko do 29. junija zahtevajo revizijo podatkov o plačah in pokojninskih osnovah za obdobje, v katerem so bile vplačane delnice za notranji odkup, ter vnovično odmero pokojnine na podlagi ugotovitev revizije.