Bošnjak bo na ESČP-ju nasledil Boštjana M. Zupančiča, ki je bil tam sodnik že od leta 1998. Mandat je Zupančiču potekel 31. oktobra lani, a je na položaju ostal do nastopa naslednika.

Parlamentarna skupščina Sveta Evrope je Bošnjaka za novega slovenskega sodnika izvolila, potem ko ga je pristojni skupščinski odbor članom skupščine priporočil kot najbolj kvalificiranega kandidata med tremi. Poleg njega je Slovenija kandidirala še vrhovno sodnico Nino Betetto in profesorico na Pravni fakulteti Univerze v Gentu Nino Peršak. Slovenija je sicer kandidate za sodnike izbrala šele v tretjem poskusu.

Dvainštiridesetletni Bošnjak je po študiju leta 2002 doktoriral na ljubljanski Pravni fakulteti. Na Evropski pravni fakulteti v Novi Gorici je bil od leta 2012 izredni profesor za kazensko pravo, predaval pa je tudi na drugih fakultetah. Pred prihodom v Odvetniško družbo Čeferin leta 2009 je bil višji znanstveni sodelavec Inštituta za kriminologijo pri Pravni fakulteti in svetovalec ustavnega sodišča.

Zagovornik v odmevnih primerih
Slovenski javnosti pa je znan predvsem kot zagovornik v nekaterih odmevnih sodnih zadevah - v zadnjem času predvsem v postopkih proti nekdanjemu mariborskemu županu Francu Kanglerju in nekdanjemu prvemu človeku Istrabenza Igorju Bavčarju. Zagovarjal je tudi prvoobtoženega v zadevi Balkanski bojevnik Dragana Tošića, koprskega župana Borisa Popoviča ter nekdanjega nosilca franšize Diners za Slovenijo Tomaža Lovšeta.

V pogovoru za STA po izvolitvi na položaj je Bošnjak kot največji prvi izziv navedel vključitev v delo sodišča in harmoniziranje z obstoječo sestavo sodišča. Potem se bo soočil z izzivi, s katerimi se ukvarja sodišče. "Gre za razvoj in poglabljanje obstoječe sodne prakse na področju mednarodnega varstva človekovih pravic, krepitve zaupanja v očeh pritožnikov, držav, ki so pogodbenice konvencije, specializirane javnosti, ki preučuje delo sodišča in na koncu splošne javnosti," je na dan izvolitve povedal Bošnjak.

O stanju pri nas
Kratko je komentiral tudi stanje v slovenskem pravosodju. V zadevi Patria je Bošnjak opozarjal, da celoten primer vsebuje takšne pomanjkljivosti, da do obsodbe ne bi smelo priti in "najbrž niti do sojenja ne". Pri vprašanju izbrisanih je po njegovih besedah Slovenija prevozila številne rdeče luči in zamudila številne priložnosti, da bi sama na ustrezen način uredila njihov položaj in poravnala krivice.
V pogovoru za Sobotno prilogo Dela konec aprila pa je Bošnjak ocenil, da različne krize in izzivi, s katerimi se srečuje ne samo Slovenija, ampak Evropa in ves svet, vplivajo na način razumevanja človekovih pravic in njihovo interpretacijo. Vendar pa ti izzivi ne smejo voditi k zmanjševanju standardov, je poudaril.