Redno plenarno zasedanje bodo parlamentarci skladno z utečeno prakso začeli v ponedeljek s poslanskimi vprašanji premierju Robertu Golobu in ministrski ekipi.

V torek in sredo jih čaka obravnava več zakonskih predlogov, med drugim vladni predlog novele zakona o nalogah in pooblastilih policije, ki prinaša možnost izreka petletne prepovedi udeležbe na športnih prireditvah v primeru nasilja. Za obravnavo bodo poslanci imeli na voljo dobre tri ure.

DZ bo razpravljal tudi o predlogu dopolnitve zakona o uresničevanju javnega interesa za kulturo, s katerim želi vlada opredeliti minimalne urne postavke za delo samozaposlenih v kulturi, kadar ti sodelujejo z javnimi zavodi in agencijami v kulturi. Po vetu državnega sveta pa bodo poslanci znova odločali o zakonu o dodatku k pokojnini za izjemne dosežke na področju umetnosti.

Na dnevnem redu je tudi nekaj opozicijskih zakonskih predlogov, pri čemer časovnica seje največ časa, in sicer nekaj več kot štiri ure, predvideva za obravnavo predloga novele zakona o osnovni šoli, s katero SDS predlaga uvedbo obveznega predmeta računalništva in informatike.

Manj kot pol ure pa bodo imeli poslanci na voljo za razpravo o predlogu dopolnitve zakona o interventnih ukrepih za odpravo posledic in zemeljskih plazov iz avgusta 2023, s katerim SDS glede predplačil za obnovo avgusta 2023 poplavljenih hiš predlaga, da upravičencem do višine 20.000 evrov ne bi bilo treba predlagati dokazil, saj bi se to štelo kot lastno in nujno delo. Ta predlog je sicer zavrnil že matični odbor DZ-ja.

Za obravnavo predloga dopolnitev zakona o lokalni samoupravi, ki ureja nezdružljivosti funkcij za pripadnike manjšin, ki so tudi občinski funkcionarji, imajo poslanci za zdaj predvidenih 40 minut. A je poslanska skupina SDS-a danes vložila predlog za umik te točke z dnevnega reda redne seje.

V sredo bo DZ začel tudi javni del obravnave vmesnega poročila preiskovalne komisije DZ o ugotavljanju morebitne politične odgovornosti nosilcev javnih funkcij zaradi suma nedopustnega političnega vmešavanja v delo policije in drugih pristojnih državnih organov s področij davkov in preprečevanja pranja denarja. Razpravo o poročilu bodo poslanci sklenili v četrtek na za javnost zaprtem delu seje.

Po glasovanju o dotlej obravnavanih točkah dnevnega reda bo DZ redno sejo prekinil, 15 minut zatem pa se bodo poslanci sestali na izredni seji.

Na dnevnem redu izredne seje je zakonski predlog koalicije, po katerem bi gospodinjski odjemalci električne energije za januar in februar letos v najdražjem časovnem bloku plačali nižjo omrežnino, presežna obračunska moč pa se ne bi obračunala.

Poslanci bodo v četrtek ob tem obravnavali tudi predlog novele zakona o zdravstveni dejavnosti, ki bo po obljubah vlade prinesel ločitev javnega in zasebnega zdravstva. Po predlogu novele zakona bo zdravstvenim delavcem, zaposlenim v javni zdravstveni mreži, razen v redkih primerih onemogočeno delo pri t. i. čistih zasebnikih.

Redno sejo pa bodo poslanci sklenili v torek, 4. februarja, ko imajo nekaj več kot šest ur na voljo za obravnavo predloga zakona o medijih, ki po navedbah ministrstva za kulturo prinaša prvo celovito prenovo medijskega zakona po več kot dvajsetih letih, glavni namen pa je zagotoviti pravico prebivalcev do celovite obveščenosti ter svobode izražanja tudi v novem medijskem okolju. Predlog bi omogočil pripravo shem za finančno pomoč medijem, ki kot gospodarska panoga do zdaj edini niso bili upravičeni do finančne pomoči države. V novem zakonu tako prenavljajo in finančno krepijo sedanji razpis za sofinanciranje medijskih vsebin, ki je namenjen zlasti delovanju radijskih in televizijskih programov posebnega pomena ter neodvisnim in specializiranim medijem.

Kolegij predsednice DZ-ja pa je danes potrdil tudi obravnavo predloga dopolnitve zakona o zagotavljanju finančnih sredstev za investicije v slovensko zdravstvo v letih od 2021 do 2031, ki ga je podal NSi, po skrajšanem postopku.