Glavni cilj novega zakona je prenos evropske direktive, namenjene krepitvi odpornosti ključne infrastrukture, v slovenski pravni red.

Državni sekretar na ministrstvu za obrambo Damir Črnčec je v imenu predlagatelja v uvodu poudaril, da je skladno z obstoječim zakonom osem sektorjev ključne infrastrukture, predlog novele pa vpeljuje 11 sektorjev. To so energetika, promet, bančništvo, infrastruktura finančnega trga, zdravje, pitna voda, odpadne vode, digitalna infrastruktura, javna uprava, vesolje ter pridelava, predelava in distribucija živil.

Ministrstvo bo po besedah sekretarja Črnčeca lahko tudi s sprejetjem predloga še intenzivneje zagotavljalo, da se bodo vsi v državi počutili varno, pa tudi, da bo država krepila zmogljivosti prek različnih usposabljanj. "Lahko rečem, da je Slovenija tudi v evropskem kontekstu država, ki ima zelo dober sistem kriznega upravljanja," je dejal Črnčec. Povedal je še, da je ključna infrastruktura, torej zmogljivosti, ki so ključne za državo, dobila nov pomen z vojno v Ukrajini in epidemijo covida-19.

Člani odbora so pred glasovanjem na odboru opravili kratko razpravo. Poslanec SDS-a Jožef Lenart je dejal, da prilagoditev zakonodaje z evropskimi direktivami ne gre zanemariti. Prenova zakona se mu zdi pomembna zaradi spremembe varnostne situacije, v okviru katere je "seveda treba zagotoviti ključno infrastrukturo in s tem odpornost slovenske družbe na sodobne varnostne grožnje".

Poslanka Svobode Andreja Rajbenšu je poudarila, da predlog nalaga vladi, da sprejme strategijo za odpornost kritičnih subjektov, pa tudi sprejetje nacionalne ocene tveganja za opravljanje bistvenih storitev. Spomnila je, da je bila omenjena evropska direktiva sprejeta že leta 2022, države članice EU-ja pa bi jo morale v nacionalno zakonodajo prenesti do sredine oktobra. Po besedah Črnčeca tega še ni storila nobena članica.

Gospodarska zbornica Slovenije (GZS) je o predlogu podala pisno mnenje. Med drugim so zapisali, da pozdravljajo prenos direktive, vendar poudarjajo potrebo po jasnih smernicah za lokalizacijo ključne infrastrukture in boljši koordinaciji med državnimi institucijami in nosilci ključne infrastrukture.

Ministrstvo je GZS-ju v pisnem odgovoru med drugim zapisalo, da lokalizacija ključne infrastrukture ni vsebina, ki bi jo urejali v tem predlogu zakona. Pojasnili so še, da predlog v ničemer ne posega v pristojnosti in naloge na področju varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami.

Člani odbora za obrambo so brez glasu proti sprejeli več dopolnil Svobode, SD-ja in Levice, ki sledijo pripombam zakonodajno-pravne službe DZ-ja.