Inštitut pripravlja več dejavnosti, med drugim so izpostavili pet znanstveno-strokovnih simpozijev z naslovom Vprašanja vzgoje in izobraževanja in predavanja mednarodno priznanih raziskovalcev s tega področja.

Znanstvena sodelavka Pedagoškega inštituta in predsednica znanstvenega sveta Pedagoškega inštituta Ana Kozina je na novinarski konferenci predstavila aktualne raziskave v vzgoji in izobraževanju. Kot je poudarila, kompleksnost področja zahteva interdisciplinaren raziskovalni pristop. "Pedagoški inštitut kot osrednja znanstvenoraziskovalna institucija na tem področju skozi svojo 60-letno zgodovino gradi, podpira in razvija širok nabor temeljnih disciplin, ki soustvarjajo področje vzgoje in izobraževanja," je povedala. Na inštitutu po njenih besedah težijo k zagotavljanju varnega, spodbudnega in vključujočega učnega okolja, ki spodbuja optimalen psihosocialni razvoj vseh otrok in mladih.

Raziskovanje na inštitutu, ki zaposluje 42 raziskovalk in raziskovalcev, je sicer organizirano v sedem med seboj povezanih centrov, raziskovalna usmeritev zajema raziskave, ki segajo od temeljnih interdisciplinarno povezanih družboslovnih in humanističnih raziskav do aplikativnih raziskav. Raziskovalke in raziskovalci inštituta so v času svojega delovanja objavili več kot tisoč izvirnih znanstvenih del in se uvrščajo v sam vrh uspešnih raziskovalcev v vzgoji in izobraževanju, je dejala Kozina.

"Za naslednjih 60 let se zavezujemo, da bomo še naprej dejavni in kritični opazovalci aktualnih družbenih sprememb in še naprej prispevali k znanstveno podprti in produktivni obravnavi vprašanj s področja vzgoje in izobraževanja ter pri tem uporabljali napredne znanstvene tehnologije," je poudarila. Za to je potrebnih nekaj pogojev. Ob tem je poudarila avtonomnost in samostojnost, finančno stabilnost ter izoblikovanje izobraževalnih politik. Na inštitutu ugotavljajo upad interesa za raziskovanje pri mladih. "Na podoben način, kot nas skrbi pomanjkanje učiteljev, bi nas hkrati kot družbo moralo skrbeti tudi pomanjkanje raziskovalcev," je sklenila.

Da se finančna negotovost oz. nestabilnost raziskovalnega poklica najbolj dotakne mladih, je potrdila tudi mlada raziskovalka na inštitutu Lucija Zala Bezlaj. Izpostavila je težavnost vmesnega obdobja mlade raziskovalke in po zaključku tega staža, ko se kaže negotovost prihodnje zaposlitve, ki je v veliki meri odvisna od pridobivanja projektov.

"To je še celo v večji meri težava mladih, ki pač drugega financiranja po zaključku staža zelo težko pridobijo," je povedala. Sama vidi dve težavi znotraj karierne poti, kako napredovati in zagotoviti želeno zaposlitev ter osebno. "Mladi raziskovalci so v obdobju, ko se finančno osamosvajajo, ustvarjajo družine, pri čemer je finančna gotovost zelo pomemben vidik. Če to na sistemski ravni ni zagotovljeno, samoumevno povzroči upad zanimanja za takšno kariero," je pojasnila.

Generalni direktor direktorata za znanost in inovacije ministrstva za visoko šolstvo, znanost in inovacije Tomaž Boh je poudaril, da je inštitut kot neodvisni izvajalec ogledalo družbi in pomemben akter v sistemu vzgoje in izobraževanja. Strinja se, da je avtonomija delovanja povezana tudi s finančno avtonomijo institucij. V zadnjih nekaj letih so bili po njegovih besedah narejeni pomembni koraki v tej smeri. "Področna zakonodaja, ki smo jo sprejeli v letu 2022, zagotavlja bistveno višjo stopnjo avtonomije javnih raziskovalnih zavodov, kot je bila prej," je pojasnil.

Po konferenci je sledil prvi od petih simpozijev z naslovom Kako (re)definirati vlogo humanistike na področju vzgoje in izobraževanje v tehnizirani dobi.